Literarnozgodovinska recepcija Primoža Trubarja

  • Miran Štuhec Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.1.312–322.2019
Ključne besede: Primož Trubar, protestantizem, narodna identiteta, slovenski jezik, slovenska kultura slovenska književnost

Povzetek

Slovenski protestanti so začeli večstoletni proces prepoznavanja Slovencev ne le kot jezikovne entitete, ampak kot narodnega telesa. V bistvu gre za njihovo kulturno in civilizacijsko poslanstvo, ki je Slovence v evropski zgodovini prvič povsem jasno kulturno in jezikovno artikuliralo. Analiza izbranih literarnozgodovinskih razprav je pokazala, da se je slovenska literarna znanost s Primožem Trubarjem (in slovenskim protestantizmom) ukvarjala predvsem na dva načina. Enkrat je šlo za literarnozgodovinske sinteze, drugič za raziskovanje posameznih, bolj in manj kompleksnih problemskih krogov, ki nastajajo ob pojavu reformacije na Slovenskem.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Miran Štuhec, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: miran.stuhec@um.si

Literatura

Kozma AHAČIČ, Petra TESTEN (ur.), 2011: Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Ljubljana: Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Kozma AHAČIČ, 2014: Primož Trubar: Cerkveni red (1564): znanstvenokritična izdaja dela Cerkovna ordninga z znotrajjezikovnim prevodom v sodobni slovenski knjižni jezik. Ljubljana: Založba ZRC.
– –, 2011: Nekaj vidikov umeščanja slovenščine v evropski jezikovni prostor 16. stoletja: od uporabnosti slovenskega jezika do latinskih tujk. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Ur. Kozma Ahačič in Petra Testen. Ljubljana: Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Ivan GRAFENAUER, 1973: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba.
Igor GRDINA, 1995: Starejša slovenska nabožna književnost. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.
– –, 2011: Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Ur. K. Ahačič in P. Testen. Ljubljana: Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
France KIDRIČ, 1923: Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja. Razprave znanstvenega društva za humanistične vede. Ljubljana: Znanstveno društvo za humanistične vede. 179–272.
– –, 1927: Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v XVI. veku. Ljubljana: Društvo slušateljev FF.
– –, 1952: Primož Trubar. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod.
Janko KOS, 2011: Slovenstvo kot vprašanje istovetnosti in razlike. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Ur. K. Ahačič in P. Testen. Ljubljana: Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Jože POGAČNIK, 1968: Zgodovina slovenskega slovstva I. Maribor: Obzorja.
– –, 1986: Primož Trubar. Ljubljana: MK.
– –, 1998: Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS.
Jože RAJHMAN, 1977: Prva slovenska knjiga. Ljubljana: Partizanska knjiga.
– –, 1986: Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
– –, 1986: Trubarjev svet. Trst: Založništvo tržaškega tiska.
Mirko RUPEL, 1962: Primož Trubar. Življenje in delo. Ljubljana: MK.
Objavljeno
2020-11-06
Kako citirati
Štuhec M. (2020). Literarnozgodovinska recepcija Primoža Trubarja. Slavia Centralis, 12(1), 312–322. https://doi.org/10.18690/scn.12.1.312–322.2019
Številka
Letn. 12 Št. 1 (2019)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.