Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini

  • Miran Štuhec University of Maribor, Faculty of Arts
Keywords: Hungarian literature, reception horizon, dispersion of the literary interest, literary competence

Abstract

Literary-historical and Literary-critical Reflection of Hungarian Literature in the Slovene Language After the Year 1980

The article considers the problem of the familiarity of the neighbouring literature and traces the literary-historical and the literary-critical writing that introduced Hungarian literature to the Slovene reader. There are three main findings: firstly, the Slovenes have been acquainted with Hungarian literature since the beginning of the 20th Century; secondly, there is less comprehension of it than could be expected, given the proximity of the nations, their connections and the importance of the literature, and thirdly, an increase in "Slovene" interest is noticeable in recent years.

Downloads

Download data is not yet available.

Author Biography

Miran Štuhec, University of Maribor, Faculty of Arts

Maribor, Slovenia. E-mail: miran.stuhec@um.si

References

Davis Robert MURAY, 2001: Položaj madžarske literature v devetdesetih. Sodobnost 65/7–8, 935–951.
Dragan DRAGOJEVIČ, 2003: Spremna beseda. Brezusodnost. Ljubljana: Študentska založba.
Zsolt FARKAS, 2001: Sodobna madžarska proza. Sodobnost 65/7–8, 891–902.
Jože FILO, 1992: Kratek oris madžarske književnosti. Zbornik slavističnega društva. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 238–252.
─ ─, 1992: Slovenci in madžarska književnosti. Zbornik slavističnega društva. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 223–235.
Gabriela GAAL, 1998: Ima svet konstrukcijo? Razgledi 18/1121, 6–8.
Jože HORVAT, 1992: Pesnik kot državljan. Slovenec 76/225, 21.
─ ─, 2002: Imre Kertesz ne prizna usode, prisega na svobodo. Delo 44/249, 4.
─ ─, 2003: Spremna beseda. Kadiš za nerojenega otroka. Radovljica: Didakta.
─ ─, 2005: Tudi med manj znanimi so odlični pisatelji. Delo 47/32, 11.
─ ─, 2006: Lov za nobelovcem in zgoščena poanta. Delo 48/121, 23.
Endre KARÁTSON, 2004: Komu pišemo? Apokalipsa 86, 156–165.
Marjanca MIHELIČ, 1994: Vodnik po Esterházyu. Nova revija 11/121, 552–557.
─ ─, 1992: Madžarska proza devetdesetih. Literatura 4/34, 80–88.
─ ─, 1999: Spremna beseda. Konec družinskega romana. Murska Sobota: Pomurska založba.
─ ─, 1999: Roman lanskoletnega vileniškega lavreata v slovenščini. Delo 41/209, 19.
─ ─, 2007: Bolj kot estetika izgrajevanja nas določa estetika uničevanja. Delo 49/228, 19.
Mladen PAVIČIĆ, 2002: Je letošnji nobelovec sploh madžarski pisatelj? Delo 44/249, 3.
─ ─, 2005: Prilesti iz brezna, ki se mu pravi jaz. Emzin 15/1, 28–31.
─ ─, 2008: Ta knjiga je nevarna! Lastna smrt / Skrbna opredelitev kraja. Ljubljana: Študentska založba.
Jutka RUDAŠ, 2000: Slovenija v Nebeški harmoniji Esterházyevih. Delo 42/107, 18.
─ ─, 2004: Esterházy pri nas. Jezik in slovstvo 49/1, 17–27.
─ ─, 2006: Vzporedna življenja. Dnevnik 56/246, 7.
─ ─, 2008: Tuji gosti na Festivalu zgodbe − Fabula. Dnevnik 58/16, III.
─ ─, 2008: Življenje kot histerični molk. Delo 50/235, 26.
─ ─, 2008: Zakaj je pravzaprav treba končati roman? Dnevnik 58/20, 17.
Aleksander ZORN, 2002: Slavni madžarski pisatelj. Delo 44/235, 1.
Published
2020-10-09
How to Cite
Štuhec M. (2020). Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini . Slavia Centralis, 2(1), 106–118. https://doi.org/10.18690/scn.2.1.106–118.2009
Section
Articles