Usvajanje slovenščine kot drugega ali tujega jezika v medkulturnem kontekstu na primeru izbranih izvorno slovenskih leposlovnih del

  • Simona Pulko Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
  • Melita Zemljak Jontes Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.326-341.2023
Ključne besede: bralna pismenost, gradniki bralne pismenosti, slovenščina kot drugi in tuji jezik, medkulturnost, jezikoslovje

Povzetek

Bralna pismenost je kot stalno razvijajoča se zmožnost posameznika, posameznice ključna za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij ter temelj vsem drugim vrstam pismenosti pri usvajanju maternega ali nematernega (drugega ali tujega) jezika. Pri tem so pomembni vsi njeni gradniki, posebej še 4., 5., 8. in 9. gradnik. Izbrani izvorno slovenski leposlovni deli (Moj prijatelj je drugačen; Ali te lahko objamem močno?) sta analizirani z medkulturnega in jezikovnega vidika, upoštevajoč temeljne informacije o delih samih z didaktičnimi usmeritvami in s kritičnim pogledom na s strani avtorjev pripravljeni didaktični instrumentarij.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Simona Pulko, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: simona.pulko@um.si

Melita Zemljak Jontes, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: melita.zemljak@um.si

Literatura

Silvija BOROVNIK, 2020: Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis 13/2, 134−148. http://www.ff.um.si/dotAsset/83677.pdf, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L7A9BCRB (12. 5. 2023).
Jožica ČEH STEGER, 2020: Ana Wambrechtsamer − pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur. Slavia Centralis 13/2, 149−161. http://www.ff.um.si/dotAsset/83679.pdf, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5IR6NQID (12. 5. 2023).
Lucija ČOK, Anita BRČANINOVIĆ, 2015: Z igro glasov v angleškem jeziku do razvijanja fonološkega zavedanja. Revija za elementarno izobraževanje 8/1–2, 147‒166.
Dragica HARAMIJA, Milena IVANUŠ GRMEK, 2020: Gradniki bralne pismenosti. Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba UM: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod Republike Slovenije
za šolstvo. 7–28.
Marko JESENŠEK, 2018: Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu. Slavia Centralis 11/2, 105−118. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72646, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6Z5MO4O6, https://dk.um.
si/IzpisGradiva.php?id=72646 (12. 5. 2023).
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7−30. http://www.ff.um.si/dotAsset/83663.pdf, http://www.dlib.si/details/ (12. 5. 2023).
Kurikulum za vrtce, 1999. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor--za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf (12. 5. 2023).
Marta LICARDO, Mira KRAJNC IVIČ, 2020: 9. gradnik: kritično branje – razvijajoča se veščina bralne pismenosti v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba UM:
Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 239–257.
Ljubica MARJANOVIČ UMEK, Urška FEKONJA, 2019: Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Javno zdravje 2/1–13. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/11/marjanovic_umek_et_al._jz_2019_02.pdf (12. 5. 2023).
Gjoko NIKOLOVSKI, Natalija ULČNIK, 2021: Pristopi k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku. Slavia Centralis 14/2, 216−231. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BL4DTCJ2 (12. 5. 2023).
Sonja PEČJAK, Nataša BUCIK, Martina PEŠTAJ, Anja PODLESEK, Tina PIRC, 2010: Bralna pismenost ob koncu osnovne šole – ali fantje berejo drugače kot dekleta?. Sodobna pedagogika 61/1, 86–102. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RK7BVPHJ (12. 5. 2023).
Simona PULKO, Eva KRANJEC, 2020: 8. gradnik: odziv na besedilo in tvorjenje besedil. Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba UM: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 213–236.
Igor SAKSIDA, 2014: Tabuji v mladinski književnosti, kritično branje in Cankarjevo tekmovanje. Otrok in knjiga 41/91, 25–35.
SEJO. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/SEJO-komplet-za-splet.pdf (12. 5. 2023).
Janez KEBER, 2011, 2015: Slovar slovenskih frazemov. Portal Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=192&View=1&Query=%2A. (12. 5. 2023).
SSKJ 2. Portal Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A. (12. 5. 2023).
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina, 2018. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf (12. 5. 2023).
Ada VIDOVIČ MUHA, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Jerica VOGEL, 2014: Jezikovna kulturna zavest pri pouku maternega/prvega jezika. Jezik in slovstvo 59/4, 3–14.
Ines VORŠIČ, Marija ROPIČ KOP, 2020: 5. gradnik: Besedišče. Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba UM: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 137−158.
Melita ZEMLJAK JONTES, Barbara BEDNJIČKI ROŠER, 2020: 4. gradnik: glasovno zavedanje. Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba UM: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo. 107−136.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2021: V svetu blišča in bede: Čudežni Feliks in Veliki Gatsby. Jezik in slovstvo 66/2–3, 275–292.
Objavljeno
2023-12-30
Kako citirati
Pulko S., & Zemljak Jontes M. (2023). Usvajanje slovenščine kot drugega ali tujega jezika v medkulturnem kontekstu na primeru izbranih izvorno slovenskih leposlovnih del. Slavia Centralis, 16(2), 326-341. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.326-341.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.