Nárek – izgubljen slovenski folklorni žanr
Povzetek
Narek in narekanje sta se začela opuščati sredi 19. stoletja. Na srečo je dovolj dokumentirano v zapisih besedil in opisih šeg. Besedila razkrivajo izjemno poetično moč, ki črpa iz izkušenj in čustvovanja. Obredna besedila ohranjajo stare mitične poteze (Bela krajina), način izvajanja (Istra) in kažejo na usihanje izvirnih funkcij (Rezija) in so izreden dokument preteklega načina življenja (Prekmurje, Porabje). Sodobni življenjski stili in ideje so zakrile izvirni pomen in smisel žalovanja. Oropani svojega duhovnega pomena so se nekaj časa ohranjali kot družbeni korektiv (revne ženske so bile za narekanje plačane). Danes narekanje nadomeščajo pogrebni govori.
Prenosi
Literatura
Marija KLOBČAR, 2002, Štajerska slovesa – odsev družbene razslojenosti ali enakosti med ljudmi. Traditiones 31/2, 7–22.
Marija KOZAR-MUKIČ, 1988: Felsöszölnök – Gornji Senik. Szombathely-Ljubljana: Muzej Savaria, Znanstven inštitut Filozofske fakultete.
Zmaga KUMER, 1965: Potujoči verzi. Narodno stvaralaštvo – Folklor 4. Ur. Dušan Nedeljković. Beograd: Savez udruženja folklorista Jugoslavije.
– –, 1968: Štajerska slovesa in njih mesto v evropski ljudski poeziji, Svet med Muro in Dravo. Viktor Vrbnjak. Maribor: Obzorja. 111–118.
Helena LOŽAR-PODLOGAR, 1989: Anton Trstenjak o ljudskem življenju v Prekmurju. Traditiones 18. Ur. Tone Cevc, Ljubljana, Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. 147–166.
Pavle MERKU, 1976: Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia. Trst: Založništvo tržaškega tiska.
Franček MUKIČ, Marija KOZAR, 1982: Slovensko Porabje. Celje: Mohorjeva družba.
Vilko NOVAK, 1960: Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– –, 1977: Madžarski spisi o ljudskem življenju v Prekmurju. Traditiones 4, Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje, SAZU. 155–174.
Boris OREL, 1944: Slovenski ljudski običaji, Narodopisje Slovencev 1. Klas: 263–349.
Simon RUTAR, 1899: Beneška Slovenija, Ljubljana: Matica Slovenska.
Marija STANONIK, 1995: Iz kaosa kozmos / Kontekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941–1945, Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. 218–226.
Karel ŠTREKELJ, 1904–1907: Slovenske narodne pesmi III. Ljubljana: Slovenska matica. 610–611.
Anton TRSTENJAK, 1884: Navade v Prekmurcih, Slovan, političen in leposloven list I, Ljubljana. 341.
Janez V. VALVASOR, 1689: Die Ehre des Herzogtuhums Krain II.
France VERBINC, 1968, Slovar tujk, Ljubljana: Cankarjeva založba.
Jakob VOLČIČ, 1853a: Narekovanje v Liburnii (Istri) / Šege narodske po Slovenskem. Novice / kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči. Ur. Janez Bleiweiss. tečaj 11, list 46, Ljubljana: 180, 184, 188.
– –, 1853b: Za merliči narekovanje v Istri / Šege slovenske, Novice / kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči. Ur. Janez Bleiweiss. tečaj 11, list 46, Ljubljana: 247.
– –, 1856: Reziani! Slovenski prijatel. Ur. Andrej Einspieler. Celovec: 90.
Copyright (c) 2010 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.