Ženske v Cankarjevih romanih in nedokončani roman Marta
Povzetek
Danes je položaj ženske v evropski realnosti in romanih podoben položaju resnične in fikcijske ženske na začetku 20. stoletja, zato razprava ni samo analizirala glavnih ženskih likov v Cankarjevih romanih, ampak je interpretirala tudi konstrukcijo njihove identitete, aktualizirano skozi prizmo repatriarhializacije. Od desetih Cankarjevih romanov so ženske glavni liki kar v sedmih, njihova podoba pa se giblje od konservativne ambivalence svetnica – prešuštnica do moderne iskalke svobode in nemirne popotnice. Od vseh romanesknih likov je najbolj znana Francka kot simbol trpeče matere in slovenskega naroda. Njena delna mitologizacija in idealizacija ohranjata nekatere stereotipne predstave ženske, ki so očitno modernizirane že v romanu Gospa Judit: Judit je namreč najmodernejši Cankarjev ženski lik. Inovativne poteze zaznamujejo tudi Mileno v romanu Milan in Milena, ki je ubeseditev androginega principa, te pogoste rešitve prevrednotenja spolnih vlog v moderni, medtem ko je Marta najmočnejši ženski lik tudi zaradi androginosti: je zdravorazumarsko aktivna in samozavestna. Če bi Cankar roman Marta dokončal, bi bila slovenska književnost bogatejša še za en večplasten ženski lik. V svojih desetih romanih Ivan Cankar ni kritiziral samo konservativnega odnosa do žensk, ampak kar krivični kapitalizem v celoti, predvsem perverzni odnos do otroškega dela ter različne spolne zlorabe.
Prenosi
Literatura
France BERNIK, 1980: Problemi slovenske književnosti. Ljubljana: Državna založba.
– –, 1974: Opombe. Ivan Cankar: Volja in moč. Iz Ottakringa v Oberhollabrunn. Milan in Milena. Črtice 1911–1913. (ZD, 20. knjiga). Ljubljana: DZS. 335–359.
Silvija BOROVNIK, 2007: Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder. Jezik in slovstvo 52/5, 53–62.– –, 2022: Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. (Mednarodna knjiđžna zbirka Zora, 147). Dostop 13. 3. 2023 na http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-10THHDGM/b402a260-7071-4356-8987-f7387cab99f5/PDF.
– –, 2020: Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis 13/2, 134–148.
Liljana BURCAR, 2015: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe. Ljubljana: Sophia.
Ivan CANKAR, 1970: Pisma I. (ZD, 26. knjiga). Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS.
– –, 1971: Pisma II. (ZD, 27. knjiga). Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS.
– –, 1974: Pisma IV. (ZD, 29. knjiga). Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS.
– –, 1972: Hiša Marije Pomočnice, Mimo življenja. (ZD, 11. knjiga). Ur. J. Kos. Ljubljana: DZS.
– –, 1972: Krpanova kobila. Marta. (ZD, 15. knjiga). Ur. D. Moravec. Ljubljana: DZS.
– –, 1971: Na klancu. Življenje in smrt Petra Novljana. (ZD, 10. knjiga). Ur. J. Kos. Ljubljana: DZS.
– –, 1970: Tujci. Ob zori. Nezbrane črtice. (ZD, 9. knjiga). Ur. D. Voglar. Ljubljana: DZS.
Liljana ČALOVSKA, Jelena JANČIĆ-STARC (ur.), 1960: Socializem in osvoboditev žensk. Ljubljana: CZ.
Jožica ČEH, 2001: Ivan Cankar in pravljice. Zlatni danci 3. Bajke od davnina pa do naših dana. Zbornik radova s međunarodnoga znanstvenoga skupa. Osijek: Matica Hrvatska. 87–95.
Jožica ČEH STEGER, 2004: Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. Jezik in slovstvo 49/2, 63–72.
– –, 2022: Metaforični koncepti ljubezni in ženske v pesniških prvencih slovenske moderne. Slavia Centralis 15/2, 129–142.
Robert DEVETAK, 2019: Vstop žensk v javni prostor in vloga društev na Goriškem in Gradiškem 1867–1918. Doktorska disertacija. Ljubljana: Oddelek za zgodovino.
Friederike B. EMONDS, 1997: Femme fragile. The feminist encyclopedia of German literature. Ur. Friederike Eigler, Sussane Kord. Westport: Greenwood publishing group. 165–166.
Cvetka HEDŽET TÓTH, 2015: Knjigi na pot. Spremna beseda. Liljana Burcar: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe. Ljubljana: Sophia. 345–352.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2003: Mitologizacija ženske v Cankarjevi prozi. Slovenski roman. Ur. M. Hladnik in G. Kocijan. (Zbornik Obdobja, 21). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 109–119.
– –, 2008: V krogu mitov. O ženski in smrti v slovenski književnosti. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Maca JOGAN, 2004: Opravičevanje podrejenega položaja žensk do začetka druge svetovne vojne na Slovenskem. Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Ur. Aleksander Žižek. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 301–311.
Marijan KOŠIČEK, 2001: Ženska in ljubezen v očeh Ivana Cankarja. Ljubljana: Tangram.
Thomas MANN, 1973: Tri novele. Prev. H. Grűn, D. Dolinar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Dušan MORAVEC, 1972: Opombe k petnajsti knjigi. Cankar, Ivan, Krpanova kobila. Marta. (ZD, 15. knjiga). Ur. D. Moravec. Ljubljana: DZS. 291–394.
Jacques LE RIDER, 2017: Dunajska moderna in krize identitete. Prev. V. Balžarosky Antić. Ljubljana: Studia humanitatis.
Vanesa MATAJC, 2017: Paradoksi modernosti v vseevropskem in lokalnem kontekstu dunajskega centra moderne. Spremna študija. Jacques LE RIDER: Dunajska moderna in krize identitete. Prev. V. Balžarosky Antić. Ljubljana: Studia humanitatis. 607–631.
Friedrich NIETZCHE, 1988: Onstran dobrega in zlega: predigra k filozofiji prihodnosti; H genealogiji morale. Prev. J. Moder, T. Bizjak. Ljubljana: Slovenska matica.
Mateja PEZDIRC BARTOL, 2007: Ženski liki v Cankarjevi dramatiki (s posebnim ozirom na lik matere). Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. (SSJLK, Zbornik predavanj). Ur. I. Novak Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Oddelku za slovenistiko FF Univerze v Ljubljani. 54–62.
Adrienne RICH, 2003: O lažeh, skrivnostih in molku. Prev. S. Tratnik. Ljubljana: Škuc.
Rüdiger SAFRANSKI, 2010: Nietzsche: biografija njegovega mišljenja. Prev. T. Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Vesna STANKOVIĆ PEJNOVIĆ, 2014: Lavirint moći. Politička filozofija Fridriha Ničea. Novi Sad: Mediteran publishing.
Maja STORCH, 2010: Hrepenenje močne ženske po močnem moškem. Prev. S. Šerc. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove.
Marcel ŠTEFANČIČ jr., 2018: Ivan Cankar: eseji o največjem. Ljubljana: UMco.
Marta VERGINELLA, 2010: Začetki zgodovine žensk na Slovenskem. Vloga žensk v preteklosti. Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov. Ur. Majda Pungerčar, Iris Furlan. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. 3–7.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2022: Avtobiografskost in Cankarjev roman Novo življenje. Slavia Centralis 15/2, 143–160.
– –, 2020: Cankarjev roman Gospa Judit in Nietzschejeva miselnost. Slavistična revija 68/2, 139–151.
– –, 2018: Romani. Ivan Cankar, literarni revolucionar. Ur. A. Harlamov. Ljubljana: CZ. 201–235.
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.