Deset romanov Ivana Cankarja in sodobna definicija romana
Povzetek
Deset Cankarjevih romanov, ki so bili v preteklosti označeni tudi z etiketo povest ali novela, sem s pomočjo sodobne definicije romana označila za romane: Tujci (1901), Na klancu (1902), Hiša Marije Pomočnice (1904), Gospa Judit (1904), Križ na gori (1904), Martin Kačur (1906), Nina (1906), Novo življenje (1908), Milan in Milena (1913), Marta (nedokončan roman). To (prehodno) definicijo sem zasnovala kot sintezo znanstvenega vpogleda v evropsko-ameriško zgodovino in teorijo romana. Ugotovila sem, da sta za Cankarjev model romana najbolj pogosta zvrstni in žanrski sinkretizem; prvi neklasično epsko strukturo postavlja za tipično lastnost vseh desetih Cankarjevih romanov, drugi pa uvaja preplet različnih žanrov, največkrat inovativnih za slovenski prostor. Cankar ni bil inovativen samo v modernizaciji svojih romanov, ampak tudi pri poimenovanju, saj je že sam vseh deset besedil poimenoval roman, kar se je v slovenski literarni vedi prvič zgodilo šele v tejle študiji.
Prenosi
Literatura
Mihail BAHTIN, 1982: Teorija romana. Prev. D. Bajt. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Chris BALDICK, 1996: The concise Oxford dictionary of literary terms. Oxford in New York: Oxford UP.
France BERNIK, 1970: Opombe. Ivan Cankar: Gospa Judit, Križ na gori, Novele in črtice 1903–1904. Zbrano delo. 12. knjiga. Ljubljana: DZS. 371–451.
– –, 1973: Opombe. Ivan Cankar: Potepuh Marko in kralj Matjaž; V mesečini; Nina. Zbrano delo. 13. knjiga. Ljubljana: DZS. 270–449.
Vladimir BITI, 1997: Pojmovnik suvremene književne teorije. Zagreb: Matica hrvatska.
Ivan CANKAR, 1970: Tujci. Ob zori. Nezbrane črtice 1900–1902. Zbrano delo. 9. knjiga. Ur. D. Voglar. Ljubljana: DZS.
– –, 1971: Na klancu. Življenje in smrt Petra Novljana. Zbrano delo. 10. knjiga. Ur. J. Kos. Ljubljana: DZS.
– –, 1972: Hiša Marije Pomočnice. Mimo življenja. Zbrano delo. 11. knjiga. Ur. J. Kos. Ljubljana: DZS.
– –, 1970: Gospa Judit. Križ na gori. Novele in črtice 1903–1904. Zbrano delo. 12. knjiga. Ur. F. Bernik. Ljubljana: DZS.
– –, 1973: Potepuh Marko in kralj Matjaž. V mesečini. Nina. Zbrano delo. 13. knjiga. Ur. F. Bernik. Ljubljana: DZS.
– –, 1970: Martin. Kačur. Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. Aleš iz Razora. Zbrano delo. 14. knjiga. Ur. D. Moravec. Ljubljana: DZS.
– –, 1972: Krpanova kobila. Marta. Zbrano delo. 15. knjiga. Ur. D. Moravec. Ljubljana: DZS.
– –, 1970: Pisma I. Zbrano delo. 26. knjiga. Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS. 277–459.
Izidor CANKAR, 1927: Ivan Cankar. Izbrani spisi. 6. zvezek. Uvod in opombe Izidor Cankar. Ljubljana: Nova založba.
Peter CHILDS, Roger FOWLER, 2009: The Routledge dictionary of literary terms. New York: Routledge.
Jožica ČEH STEGER, 2009: Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvine. Slavia Centralis 2/1, 129–143.
– –, 2003: Metaforika v Cankarjevih romanih. Slovenski roman. Ur. M. Hladnik in G. Kocijan. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF. (Obdobja, 21). 51–63.
Umberto ECO, 1999: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Ljubljana: LUD Literatura.
Edward Morgan FORSTER, 1978: Aspects of the novel. Cambridge: King’ s College.
– –, 2002: Aspekti romana. Novi Sad: Orpheus.
Ralf FREEDMAN, 1968: The possibility of a theory of the novel. The disciplines of critisism. New Haven: Yale UP.
Jeremy HAWTHORN, 1997: Studying the novel. An introduction. New York: St Martin’s press.
David HERMAN, Manfred JAHN, Marie-Laure RYAN (ur.), 2008: Routledge encyclopedia of narrative theory. New York: Routledge.
Miran HLADNIK, 1991: Povest. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon).
Taras KERMAUNER, 1974: Spremna beseda in opombe. Ivan Cankar: Hiša Marije Pomočnice. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Kondor). 99–113.
Alenka KORON, 2014: Sodobne teorije pripovedi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Janko KOS, 1983: Roman. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon).
Janko KOS, Ksenija DOLINAR, Andrej BLATNIK, 1996: Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba. (Leksikoni).
Marina MACKAY, 2011: The Cambridge introduction to the novel. Cambridge: Cambridge UP.
Howard MANCING, 2008: The novel. Routledge encyclopedia of narrative theory. Ur. David Herman, Manfred Jahn, Marie-Laure Ryan. New York: Routledge. 399–404.
Wallace MARTIN, 1987: Recent theories of narrative. Ithaca in London: Cornell UP.
Dagmar MOCNÁ, Josef PETERKA a kol., 2004: Encyklopedie literárních žánrů. Praha: Litomyšl.
Jože MUNDA, 1970: Opombe. Ivan Cankar: Pisma I. Zbrano delo. 26. knjiga. Ljubljana: DZS. 277–459.
Krešimir NEMEC, 1988: Pripovijedanje i refleksija. Osijek: Izdavački centar Revija Radničko sveučilište Božidar Maslarić.
Gajo PELEŠ, 1999: Tumačenje romana. Zagreb: Putokazi.
Tanja POPOVIĆ, 2010: Rečnik književnih termina. Beograd: Logos art.
Aleksander SKAZA, 1982: Mihail Mihajlovič Bahtin (Oris življenja in dela). Mihail Bahtin: Teorija romana. Prev. D. Bajt. Ljubljana: Cankarjeva založba. 384–425.
Milivoj SOLAR, 1989: Teorija proze. Zagreb: Sveučilišna naklada.
– –, 2010: Ukus, mitovi in poetika. Beograd: Službeni glasnik.
Josip STRITAR, 1969: Izbrano delo. Pogovori III: Josip Jurčič, 1877. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Naša beseda). 211–220.
Jola ŠKULJ, 1982: Paradigmatizacija proznih struktur. Primerjalna književnost 5/1, 35–48.
Bronwen THOMAS, 2012: Fictional dialogue. Speech and conversation in the modern and postmodern novel. Lincoln in London: University of Nebraska press.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2001: Poti k romanu. Primerjalna književnost 24/1, 71–83.
– –, 2018: Romani. Ivan Cankar, literarni revolucionar. Ur. A. Harlamov. Ljubljana: Cankarjeva založba. 201–235.
– –, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera.
Dragiša ŽIVKOVIĆ, 1992: Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.