Avtobiografskost in Cankarjev roman Novo življenje

  • Alojzija Zupan Sosič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.15.2.143–160.2022
Ključne besede: avtobiografskost, doživljenost, odkritosrčnost, provokativnost, (avto)refleksivnost, Novo življenje

Povzetek

Cankarjevo moderno razumevanje avtobiografskosti je v razpravi ponudilo možnost razlage s pomočjo koncepta doživljenosti. V Cankarjevih pripovednih delih, tudi v romanu Novo življenje (1908), se namreč vprašanje objektivnosti in subjektivnosti na inovativen način stika z deležem avtobiografskosti – avtor, pripovedovalec ali lik ne zastavljajo več klasičnega pozitivističnega vprašanja o preverljivosti biografskih podatkov, pač pa poudarjajo pomen doživljenosti, kar je postalo izhodiščna misel v povezavi s pripovedjo šele kasneje, v t. i. naravni naratologiji Monike Fludernik. Doživljenost oziroma izkustvenost je v Cankarjevih pripovedih, tudi v romanu Novo življenje, izenačena z odkritosrčnostjo, ki zaradi fingiranega položaja pričanja ali izpovedi mestoma deluje kot provokacija. Poleg doživljenosti, odkritosrčnosti in provokativnosti je v obravnavanem romanu prisotna tudi avtorefleksivnost, ki jo začrtata avtotematskost in podoben profil glavnega lika, to je Antona Grivarja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: alojzija.zupan-sosic@guest.arnes.si

Literatura

Meyer HOWARD ABRAMS, 1999: A glossary of literary terms. Forth Worth idr.: Harcourt brace college publishers.
France BERNIK, 1999: Obzorja slovenske književnosti. Slovenistične in primerjalne študije. Ljubljana: Slovenska matica.
– –, 1982/83: Model tradicionalnega in model simbolističnega romana pri Cankarju. Jezik in slovstvo 28/1, 2–10.
– –, 1974: Opombe. Ivan Cankar: Novo življenje. Za križem. Črtice 1905–1906. Zbrano delo 17. Ljubljana: DZS. 357–419.
Blanka BOŠNJAK, 2008: Avtobiografskost sodobne slovenske kratke proze. Jezik in slovstvo 53/3–4, 37–53.
Pierre BOURDIEU, 2004: Znanost o znanosti in refleksivnost. Prev. B. Rotar. Ljubljana: Liberalna akademija.
Ivan CANKAR, 1972: Hlapec Jernej in njegova pravica. Zgodbe iz doline Šentflorjanske. Zbrano delo 16. Ur. D. Moravec. Ljubljana: DZS.
– –, 1975: Moje življenje. Grešnik Lenart. Črtice. Zbrano delo 22. Ur. J. Kos. Ljubljana: DZS.
– –, 1974: Novo življenje. Za križem. Črtice. Zbrano delo 17. Ur. F. Bernik. Ljubljana: DZS.
– –, 1970: Pisma I. Zbrano delo 26. Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS.
– –, 1971: Pisma II. Zbrano delo 27. Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS.
– –, 1974: Pisma IV. Zbrano delo 29. Ur. J. Munda. Ljubljana: DZS.
– –, 1969: Vinjete. Nezbrane vinjete. Zbrano delo 7. Ur. J. Kos. Ljubljana: DZS.
Marco CARACCIOLO, 2014: Experientality. The living handbook of narratology. Hamburg: Hamburg UP. 1–15. Dostop 11. 7. 2022 na: https://www-archiv.fdm.uni-hamburg.de/lhn/node/102.html.
Joseph CHILDERS, Gary HENTZI, 1995: The Columbia dictionary of modern literary and cultural criticism. New York: Columbia UP.
Peter CHILDS, Roger FOWLER, 2009: The Routledge dictionary of literary terms. New York: Routledge.
Jožica ČEH, 2008: Med fikcijo in resničnostjo v avtobiografski prozi. Jezik in slovstvo 53/3–4, 23–37.
Monika FLUDERNIK, 1996: Towards a »natural« narratology. London, New York: Routledge.
Gžegož GAZDA, Slovinja TINECKA MAKOVSKA [Grzegorza Gazdy, Słowini Tyneckiej-Makowskiej], 2015: Rečnik književnih rodova i vrsta. Prev. I. Đokić Saunderson. Beograd: Službeni glasnik.
Richard KEARNEY, 1989: Kraj priče? Književnost 10, 1670–1678.
Alenka KORON, 2008: Avtobiografija in naratologija: sodobne pripovednoteoretske kategorije v raziskavah avtobiografskih pripovedi. Jezik in slovstvo 53/3–4, 7–23.
– –, 2003: Roman kot avtobiografija. Slovenski roman. Ur. M. Hladnik in G. Kocijan. (Obdobja, 21). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 191–200.
Erwin KŐSTLER, 2008: Ob interpretiranju Cankarjeve proze. Jezik in slovstvo 53/3–4, 157–164.
Andrej LEBEN, 2008: O avtobiografiji in avtobiografskem pisanju z vidika literarnih ustvarjalcev. Jezik in slovstvo 30/1, 83–95.
– –, 2007: O avtobiografiji z vidika sodobne genologije in sistemske teorije. Primerjalna književnost 53/3–4, 101–115.
Karlheinz LǕDEKING, 1996: Refleksivnost pogleda. Prev. M. Oblak. Anthropos 28/3–4, 41–45.
Jesse MATZ, 2004: The modern novel. A short introduction. Oxford: Blackwell Publishing LTD.
Darja PAVLIČ, 2020: Literarni liki v kratkih zgodbah Andreja Blatnika. Primerjalna književnost 43/1, 157–171.
Tanja POPOVIĆ, 2010: Rečnik književnih termina. Beograd: Logos art Beograd in Edicija.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2020: Deset romanov Ivana Cankarja in sodobna definicija romana. Slavia Centralis 13/1, 136–152.
– –, 2018: Novosti v treh romanih Ivana Cankarja. 1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. M. Smolej. (54. SSJLK). Ljubljana. 38–55.
– –, 2018: Romani. Ivan Cankar, literarni revolucionar. Ur. A. Harlamov. Ljubljana: Cankarjeva založba. 201–235.
– –, 2017: Ljubezen v dveh romanih Ivana Cankarja. Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. A. Zupan Sosič. (53. SSJLK). Ljubljana. 62–70.
– –, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera.
Dragiša ŽIVKOVIĆ, 1992: Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit.
Gero von WILPERT, 1989: Sachwörterbuch der Literatur. Stuttgart: Kröner.
Objavljeno
2022-10-26
Kako citirati
Zupan Sosič A. (2022). Avtobiografskost in Cankarjev roman Novo življenje. Slavia Centralis, 15(2), 143–160. https://doi.org/10.18690/scn.15.2.143–160.2022
Številka
Letn. 15 Št. 2 (2022): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.