Cankarjev roman Milan in Milena, prvi slovenski pravljični roman
Povzetek
Cankarjev deseti roman Milan in Milena (1913) zaznamujejo žanrske, zgodbene in pripovedne inovacije. Ni samo prvi avtorjev pravljični roman, pač pa je tudi prvi slovenski pravljični roman, katerega pravljičnost določa simbolistična estetika s poetično lepoto in sugestivnim hrepenenjem. Medtem ko pravljična perspektiva zaobseže predvsem idealizacijo pravljice kot drugega (lepšega in boljšega) sveta, sestavljata pravljični okvir dve lastnosti, tj. pravljični začetek in selstvo. Poleg žanrskih novosti so pomembne tudi zgodbene in pripovedne inovacije: med prvimi npr. ljubezen kot vrhovna vrednota in pot do spoznanja ter samota in dolgčas kot obliki plemenitega individualizma; med drugimi pa kritika kapitalistične družbe skozi optiko moškosti in ženskosti ter zgodbeni paralelizem oziroma paralelizem moške in ženske perspektive.
Prenosi
Literatura
– –, 2006: Ivan Cankar. Maribor: Litera.
Ivan CANKAR, 1974: Volja in moč. Iz Ottakringa v Oberhollabrunn. Milan in Milena. Črtice 1911–1913. Pripravil in opombe napisal F. Bernik. (ZD, 20. knjiga). Ljubljana: DZS.
– –, 1968: Jesenske noči. Popotovanje Nikolaja Nikiča. Knjiga za lahkomiselne ljudi. Pripravil in opombe napisal D. Voglar. (ZD, 8. knjiga). Ljubljana: DZS.
– –, 1971: Pisma II. Pripravil in opombe napisal J. Munda. (ZD, 27. knjiga). Ljubljana: DZS.
– –, 1972: Pisma III. Pripravil in opombe napisal J. Munda. (ZD, 28. knjiga). Ljubljana: DZS.
Jožica ČEH, 2001: Ivan Cankar in pravljice. Zlatni danci 3. Bajke od davnina pa do naših dana. Zbornik radova s međunarodnoga znanstvenoga skupa. Osijek: Matica Hrvatska, 87–95.
– –, 2003: Metaforika v Cankarjevih romanih. Slovenski roman. Ur. M. Hladnik in G. Kocijan. (Obdobja, 21). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 51–63.
Alenka GOLJEVŠČEK, 1991: Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Miran HLADNIK, 1991: Povest. Ljubljana: DZS.
Dragutin HORVAT, 1986: Umjetnička bajka – pokušaj genološkog određenja. Umjetnost riječi 4, 341–358.
Taras KERMAUNER, 1980: Mencingerjev Abadon (spremna beseda). Janez Mencinger: Abadon. Maribor: Založba Obzorja.
Volker KLOTZ, 1970: Weltordnung im Märchen. Neue Rundschau 1, 2–12.
Marjana KOBE, 1987: Pogledi na mladinsko književnost. Fantastična pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Edvard KOVAČ, 2005: Preko ironije do ustvarjalne človeškosti (spremna beseda). Friedrich Nietzsche: Človeško, prečloveško. Prev. A. Leskovec. Ljubljana: Slovenska matica. 584–599.
Max LŰTHI, 1974: Das europäische Volksmärchen. Form und Wesen. München: Francke.
Vanesa MATAJC, 2017: Francoska razgradnja Austrie felix (spremna študija). Jacques Le Rider: Dunajska moderna in krize identitete. Prev. V. Balžalorsky Antić. Ljubljana: Studia humanitatis. 607–633.
Boris PATERNU, 1989: Problem simbolizma v slovenski književnosti. Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. 91–121.
Jacques LE RIDER, 2017: Dunajska moderna in krize identitete. Prev. V. Balžalorsky Antić. Ljubljana: Studia humanitatis.
Darka TANCER KAJNIH, 1993: Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in knjiga 36, 5–13, 33–38.
Dušan VOGLAR, 1968: Opombe. Ivan Cankar: Jesenske noči. Popótovanje Nikolaja Nikiča. Knjiga za lahkomiselne ljudi. Priprava in opombe D. Voglar. (ZD, 8. knjiga). Ljubljana: DZS. 253–344.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2020a: Deset romanov Ivana Cankarja in sodobna definicija romana. Slavia Centralis 13/1, 136–153.
– –, 2020b: Nietzsche in Cankar. Ars@Humanitas 14/1, 269–287.
– –, 2000: Pravljični roman. Slavistična revija 48/3, 309–331.
– –, 2020c: Pripovedna empatija ter Cankarjeva romana Hiša Marije Pomočnice in Križ na gori. Primerjalna književnost 43/1, 223–243.
– –, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera.
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.