Az illír mozgalom magyar kötődései – horvát szemmel II.

  • István Lukács Univerza Loránda Eötvösa, Filozofska fakulteta
  • Orsolya Kálecz-Simon
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.11.1.33–43.2018
Ključne besede: ilirizem, hrvaško-madžarski duhovni stiki, razvoj madžarske in hrvaške nacionalne zavesti

Povzetek

Stičišča med ilirskim gibanjem in madžarskim reformnim obdobjem – z vidika Hrvatov II.

Prispevek daje zgodovinski pregled hrvaške znanstvene interpretacije madžarskih stikov in duhovno-političnih vzorcev v razvoju hrvaškega ilirskega gibanja. V prvem delu najine študije sva predstavila osnovna sodobna teoretična stališča o rekonstrukciji zgodovinskih narativ in hrvaške znanstvene dosežke v raziskovanju predilirskega obdobja, v drugem delu pa je predstavljeno, kako je razvoj madžarske nacionalne zavesti vplival na razvoj hrvaške nacionalne zavesti, zakaj je postal medij posredovanja novih idej skupni madžarski državni zbor, kako so novonastale madžarske institucije, infrastrukturne in gospodarske iniciative, boj za madžarski jezik, madžarski tisk ter meščanske ideje oblikovali hrvaško nacionalno modernizacijo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

István Lukács, Univerza Loránda Eötvösa, Filozofska fakulteta

Budimpešta, Madžarska. E-pošta: lukacs.istvan@btk.elte.hu

Literatura

Zsuzsanna BERÉNYI, 2001: A szabadkőművesség kézikönyve. Budapest: Heraldika.
Homi K. BHABHA, 1990: DissemiNation: time, narrative and the margins of the modern nation. Nation and Narration. Ed. Homi K. Bhabha. London: Routledge.
Timothy BRENNAN, 1990: The National Longing to Form. Nation and Narration. Ed. Homi K. Bhabha. London: Routledge.
Zvane ČRNJA, 1988: Kulturna povijest Hrvatske I-II. Opatija: Otokar Keršovani.
Andraš DAVID, 1977: Mostovi uzajamnosti. O jugoslavensko-mađarskim književnim vezama. Novi Sad: Radnički univerzitet, „Radivoj Ćipranović”.
Elinor Murray DESPALATOVIĆ, 1975: Ljudevit Gaj and the Illyrian Movement. New York: East European Quarterly,
Velimir DEŽELIĆ, 1904: Maksimilijan Vrhovec (1752–1827). Zagreb: Tisak C. Albrehta.
Krešimir GEORGIJEVIĆ, 1956: Gajevo školovanje u tuđini. Prilog proučavanju Ilirskog pokreta. Pitanja književnosti i jezika 2, 23–44.
Stephen GREENBLATT, 1989: Shakespearean Negotiations (The Circulation of Social Energy in Renaissance England). Berkeley – Los Angeles: University of California Press.
Eric HOBSBAWM, 1983: Introduction: Inventing Traditions. The Invention of Tradition. Eds. Eric Hobsbawm and Terence Ranger. Cambridge University Press.
Josip HORVAT, 1975: Ljudevit Gaj. Njegov život, njegovo doba. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber.
– –, 1989: Politička povijest Hrvatske. Zagreb: August Cesarec.
Franjo Emanuel HOŠKO, 2007: Biskup Vrhovac između baroka i liberalizma. Zagreb: Kršćanska sadašnjost.
Alojz JEMBRIH, 2001: Tomaš Mikloušić i njegovo djelo. Hrvatsko zagorje VII/2, 5–21.
Elie KEDORUIE, 1960: Nationalism. London: Hutchinson.
Péter KIRÁLY, 2003: A kelet-közép-európai helyesírások és irodalmi nyelvek alakulása. A budai Egyetemi Nyomda kiadványainak tanulságai 1777–1848. Nyíregyháza: Nyíregyházi Főiskola Ukrán és Ruszin Filológiai Taszék.
Róbert KISS SZEMÁN, 2010: Szláv pokol Pesten. Ján Kollár munkássága 1819 és 1849 között. Budapest: Balassi Kiadó.
Juraj KOLARIĆ, 1995: Prosvjetiteljstvo i Jozefinizam u Zagrebačkoj biskupiji. Zagrebačka biskupija i Zagreb 1094.–1994. Ur. Antun Škvočević. Zagreb: Nadbiskupija Zagrebačka.
Živko MANDIĆ, 2002: Istina o podrijetlu Ignacija Martinovića. Hrvatski kalendar, 58–60.
Louis MONTROSE, 1989: Professing the Renaissance (The Poetics and Politics of Culture). Ed. H. A. Veeser. The New Historicism. New York and London: Routledge. 15–36.
Dragutin PAVLIČEVIĆ, 1987: Maksimilijan Vrhovac. Život i djelo (1752–1827). Ur. Metod Hrg – Josip Kolanović. Dnevnik – Diarium – Svezak 1 (1801–1809). Zagreb: Kršćanska sadašnjost.
Jakša RAVLIĆ, 1965: Hrvatski narodni preporod I–II. Zagreb: Matica hrvatska, Zora.
Nikša STANČIĆ, 1988: Gajeva „Još Horvatska ni propala” iz 1832–33. Ideologija Ljudevita Gaja u pripremnom razdoblju hrvatskog preporoda. Zagreb: Globus.
Erzsébet, SÜLD, 1999: Magyar Hírmondó. Az első magyar nyelvű újság rövid története és repertóriumának WWW-es alkalmazása. Dostopno 25. 5. 2018 na: http://mek.oszk.hu/06400/06492/html/#3.
Jaroslav ŠIDAK, 1987: Hrvatske zemlje u Vrhovčevo doba 1790–1827. Ur. Metod Hrg – Josip Kolanović. Dnevnik – Diarium – Svezak 1 (1801–1809). Zagreb: Kršćanska sadašnjost. IX–LI.
– –, 1988: Hrvatski narodni preporod. Ilirski pokret. Zagreb: Školska knjiga.
Đuro ŠURMIN, 1903: Hrvatski preporod. Ilirsko doba 1790–1843. Zagreb: Tisak Dioničke Tiskare.
– –, 1904: Hrvatski preporod. Od godine 1836–1843. Zagreb Tisak Dioničke Tiskare.
Hayden WHITE, 1978a: Interpretation in History. H. W. Tropics of Discourse (Essays in Cultural Criticism). Baltimore and London: The Johns Hopkins University Press.
– –, 1978b: Historycal text as Literary Artifact. H. W. Tropics of Discourse (Essays in Cultural Criticism). Baltimore and London: The Johns Hopkins University Press.
– –, 1987: The Value of Narrativity in the Representation of Reality. H. W. The Content of the Form (Narrative Discourse and Historical Representation) Baltimore and London: The Johns Hopkins University Press.
Milorad ŽIVANČEVIĆ, 1975: Povijest hrvatske književnosti. Ilirizam. Zagreb: Liber, Mladost.
Objavljeno
2020-11-02
Kako citirati
Lukács I., & Kálecz-Simon O. (2020). Az illír mozgalom magyar kötődései – horvát szemmel II. Slavia Centralis, 11(1), 33–43. https://doi.org/10.18690/scn.11.1.33–43.2018
Številka
Letn. 11 Št. 1 (2018)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.