Kulturistike – kulturološka branja beletristike

Primož Mlačnik

doi:10.18690/scn.12.2.46–57.2019

Primož Mlačnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.2.46–57.2019

Ključne besede: kulturologija, tradicionalna in sodobna literarna teorija, razsežnosti literarnega dela, literarno bistvo

Povzetek

Članek obravnava filozofsko-teoretske tokove, ki so prispevali h kulturološkemu obratu v literarni vedi v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. V okviru trodelne raziskovalne sheme (kontekst/avtor, tekst/literarno delo, občinstvo/bralec), ki je skupna kulturološkim in sodobnim literarnoteoretskim branjem literature, analitično reflektiramo dela nekaterih ključnih avtorjev s področja poststrukturalizma, Frankfurtske šole kritične teorije, teorij ideologije in recepcijskih študij. Na ta način avtor predstavi načine, na katere so filozofsko-teoretski tokovi spremenili in nadgradili tradicionalno literarnoteoretsko pojmovanje spoznavne, etične in estetske razsežnosti literarnega dela. V zaključku so predstavljena njihova stičišča, razhajanja in omejitve.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Primož Mlačnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: primoz.mlacnik@fdv.uni-lj.si

Literatura

Theodor ADORNO, 1999: Beležke o literaturi. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– –, 1997: Prisms. Cambridge; London: MIT PRESS.
– –, 1972: Žargon pravšnjosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Louis ALTHUSSER, Etienne BALIBAR, Pierre MACHEREY in Michel PÊCHEUX, 1980: Ideologija in estetski učinek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pierre BOURDIEU, 1986: The Forms of Capital. Handbook of Theory and Research for the Sociology of Education. Ur. John Richardson. Westport, CT: Greenwood. 241–58.
Aleš DEBELJAK, 2002: Birmingham in Frankfurt: vrt kulturnih študij s potmi, ki se razhajajo. Cooltura: Uvod v kulturne študije. Ur. Aleš Debeljak in drugi. Ljubljana: Študentska založba. 71–120.
Gilles DELEUZE in Felix GUATTARI, 1995: Kafka: za manjšinsko književnost. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Jacques DERRIDA, 1991: Acts of Literature. New York: Routledge.
– –, 1998: O gramatologiji. Ljubljana: Analecta.
Dieter FREUNDLIEB, 1995: Foucault and the Study of Literature. Poetics Today 16/2, 301–344.
Meta GROSMAN, 2004: Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marko JUVAN, 2006: Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Matjaž KMECL, 1995: Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešović.
Janko KOS, 1995: Očrt Literarne teorije. Ljubljana: DZS.
Georg LUKACS, 1963: The Meaning of Contemporary Realism. London: Merlin Press Limited.
Marcello POTOCCO, 2012. Nacionalni imaginariji. Literarni imaginariji. Različice nacionalnega poziva v literaturi in literarnih kontekstih. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Aljoša PUŽAR, 2010. Piratical Cultural Studies: Transgressive Individualism Reconsidered. Cultural Studies ↔ Critical Methodologies 10/3, 187–198.
Peter STANKOVIĆ, 2002: Kulturne študije: pregled zgodovine, teorij in metod v Cooltura: Uvod v kulturne študije. Ur. Aleš Debeljak in drugi. Ljubljana: Študentska založba. 11–70.
– –, 2006: Politike popa: Uvod v kulturne študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Martin STEWART, 2006: Literature and the Modern System of Arts: Sources of Criticism in Adorno. Adorno and Literature. Ur. David Cunnigham in Nigel Mapp. London, New York: Continuum. 9–25.
Alen ŠIRCA, 2010: Foucaultovi pogledi na literaturo. Primerjalna književnost 33/1, 41–61.
Tomo VIRK, 2007: Primerjalna književnost na prelomu tisočletja: kritični pregled. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
– –, 2008: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko-teoretske osnove. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.