Self-censorship?: The Transition between Latin and Cyrillic Script in the Personal Correspondence of Women Writers in the Era of Slovenian Modernism
Povzetek
Prispevek temelji na avtorjevem arhivskem delu in analizi pisemske korespondence v rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Osredotoča se na korespondenco slovenskih modernističnih pisateljic Marice Nadlišek Bartol, Zofke Kveder, Marice Strnad in Vide Jeraj, ki so gojile pisemska prijateljstva. Prispevek analizira njihovo korespondenco v kontekstu nove teorije cenzure, da bi odgovoril na vprašanje, ali lahko prehajanje med latinično in cirilično pisavo dojemamo kot obliko samocenzure. Analiza kaže, da so pisateljice v pismih večinoma prehajale iz ene pisave v drugo, ko so pisale o kontroverznih temah partnerskega zakona, ljubezni, materinstva in spolnosti, vendar pri tej praksi niso bile dosledne. Avtor to prehajanje obravnava kot obliko implicitne, produktivne in nedosledne cenzure, ki je kot poseben zgodovinski način pisanja odseval širše družbeno-politične spremembe.
Prenosi
Literatura
Han BALTUSSEN, Peter J. DAVIS 2015: Parrhesia, Free Speech, and Self-Censorship. The Art of Veiled Speech: Self-Censorship from Aristophanes to Hobbes. Eds. Han Baltussen, Peter J. Davis. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. 1–17.
Maynard H. BENJAMIN, 2002: The History of Envelopes: 1840–1900. United States of America: Envelope Manufacturers Association and EMA Foundation for Paper-Based Communications.
Judith BUTLER, 1997: Excitable Speech: A Politics of the Performative. London, New York: Routledge.
Matthew BUNN, 2015: Reimagining Repression: New Censorship Theory and After. History and Theory 54/1, 25–44. https://www.jstor.org/stable/24543076 (9. 10. 2023).
Michel FOUCAULT, 1978: The History of Sexuality: Volume I: An Introduction. New York: Pantheon Books.
Michel FOUCAULT, 2012: Discipline and Punish: The Birth of Prison. New York: Vintage Books.
Helen FRESHWATER, 2003: Towards a Redefinition of Censorship. Censorship and Cultural Regulation in the Modern Age. Ed. Beate Muller. Amsterdam, New York: Rodopi. 225–246.
David GARRIOCH, 2009: From Christian Friendship to Secular Sentimentality: Enlightenment Re-evaluations. Friendship: A History. Ed. Barbara Cain. London, Oakville: Equinox. 165–214.
Anthony GIDDENS, 1992: The Transformation of Intimacy: Sexuality, Love and Eroticism in Modern Societies. Stanford: Stanford University Press.
Vesna LESKOVŠEK, 2003: Zavrnjena tradicija: ženske in ženskost v slovenski zgodovini od 1890 do 1940. Ljubljana: Založba /*cf.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2009: Evine hčere: konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848–1902. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.
Janez ROTAR, 1987: Slovenski avtorji in cirilica. Jezik in slovstvo 33/3, 51–57. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JXITM5EH/65bf5f9e-1401-43b4-a817-c3fb824-694eb/PDF (9. 10. 2023).
Franc ZADRAVEC, 2005: Ivan Prijatelj in ruska literatura. Slavistična revija 53/3, 363–377. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6KP1ULOB/4d01c5ed-3783-474c-996f-b3fcec6a38ff/PDF (9. 10. 2023).
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.