The influence of Franz Kafka's literature on aspects of critical cultural theory
Povzetek
V članku je pregledno obravnavana kritična interpretacija književnosti Franza Kafke. Intelektualci, ki pripadajo širokemu polju kulturnih študij, ustvarjajo kulturne, politično-filozofske in jezikovne teorije pod (ne)posrednim vplivom Kafkove književnosti, s tem pa utrjujejo ugled njegove književnosti. V preseku modernistične književnosti in postmoderne kulturne teorije so analizirane podobnosti in skupni problemi, ki se nanašajo na kritičen odnos do modernosti in idej napredka, na vprašanja kulturnih manjšin in identitet ter na vprašanja jezika. Članek poskuša izpostaviti recipročno vez med modernistično književnostjo in postmoderno kulturno teorijo.
Prenosi
Literatura
– –, 1997: Prisms. Cambridge, Massachusetts: MIT Press.
Giorgio AGAMBEN, 1998: Homo Sacer: Sovereign Power and Bare Life. Stanford: Stanford University Press.
– –, 2000: Means Without Ends: Notes on Politics. Minneapolis, London: University of Minnesota.
Hannah ARENDT, 2005: Essays in Understanding: 1930-1954: Exile, Formation, Totalitarianism. New York: Schocken Books.
Sanja BAHUN, 2014: Modernism and Melancholia: Writing as Counter-Mourning. Oxford, New York: Oxford University Press.
Benjamin BALINT, 2019: Kafka’s Last Trial: The Case of a Literary Legacy. London: Pan Macmillan.
Roland BARTHES, 1972: Critical Essays. Evanston: Northwestern University Press.
Zygmunt BAUMAN, 1993: Modernity and Ambivalence. Cambridge: Polity Press.
– –, 2000: Liquid Modernity. Cambridge: Polity Press.
Walter BENJAMIN, 2007: Illuminations. New York: Shocken books.
Judith BUTLER, 2011: Who Owns Kafka. London Review of Books 33/5, 3–8.
Matei CALINESCU, 1987: Five Faces of Modernity. United States of America: Duke University Press.
Howard CAYGILL, 2011: The Fate of the Pariah: Arendt and Kafka’s ‘Nature Theatre of Oklahama’. College Literature 38/1, 1–14.
Brian DANOFF, 2000: Arendt, Kafka, and the Nature of Totalitarianism. Perspectives on Political Science 29/4, 211–218.
Gilles DELEUZE, Felix GUATTARI, 1986: Kafka: Towards a Minor Literature. Minneapolis, London: The University of Minnesota Press.
Jacques DERRIDA, 1991: Acts of Literature. New York: Routledge.
Erving GOFFMAN, 1963: Stigma: Notes on the Management of Spoiled Identity. Englewood Cliffs: Prentice Hall.
Jens HANSEN, 2012: Kafka and Arabs. Critical Inquiry 29/1, 167–197.
Marko JUVAN, 2006: Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Franz KAFKA, 1973: Letters to Felice. New York: Schocken Books.
– –, 2014: The Essential Kafka. Ware: Wordsworth Classics.
– –, 2019: The Trial. Oxford: Oxford University Press.
Milan KUNDERA, 1996: Testaments Betrayed: An Essay in Nine Parts. New York: Harper Perennial.
Georg LUKACS, 1963: The Meaning of Contemporary Realism. London: Merlin Press Limited.
Marek NEKULA, 2016: Franz Kafka and His Prague Contexts. Karlova univerza v Pragi: Karolinum Press.
Matthew POWELL, 2008: Bestial Representations of Otherness: Kafka’s Animal Stories. Journal of Modern Literature 31/1, 129–142.
Aljoša PUŽAR, 2010: Piratical Cultural Studies: Transgressive Individualism Reconsidered. Cultural Studies – Critical Methodologies 10/3, 187–198.
Marthe ROBERT, 1982: As Lonely as Franz Kafka. New York, London: A Hellen and Kurt Wolff Book.
Juliana SCHIESARI, 1992: Gendering Melancholia: Feminism, Psychoanalysis, and the Symbolics of Loss in Renaissance Literature. New York: Cornell University Press.
Joanna ZYLINSKA, 2005: The Ethics of Cultural Studies. London, New York: Continuum.
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.