Poetika umorov v popularnih slovenskih kriminalkah iz perspektiv kriminoloških teorij

  • Primož Mlačnik Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.296-307.2023
Ključne besede: Avgust Demšar, Tadej Golob, kriminalni romani, kriminološke teorije, poetika umora

Povzetek

Članek izhaja iz kriminoloških teorij ter skuša odkriti, kaj nam lahko različne razlage o izvorih kriminala povedo o slovenskih kriminalkah. Članek uvodoma predstavi temeljne značilnosti klasične, pozitivistične, interakcionistične in konfliktne kriminološke razlage kriminala. Sledi analiza poetike umora v popularnih slovenskih kriminalkah Avgusta Demšarja in Tadeja Goloba iz perspektiv kriminoloških teorij. Ugotavljamo, da se v kriminalkah obeh pisateljev pojavljajo skupne kontinuirane značilnosti. Prevladujeta klasična in pozitivistična poetika umora, ki vzroke za kriminal pripisujeta človeški preračunljivosti oziroma patološki naravi posameznika. Za dane kriminalke je značilen tudi pripovedni red herring oziroma iz zavajajočih detektivskih sledi izhajajoča pomenska vrzel med romanesknim diskurzom kriminala in diskurzom kriminala, ki izhaja iz poetike posameznih umorov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Primož Mlačnik, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko

Maribor, Slovenija. E-pošta: primoz.mlacnik@ung.si

Literatura

Matej ACCETTO idr., 2012: Zapoved in zločin: stičišča prava, književnosti in teorije. Ur. Matjaž Jager. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo.
Giorgio AGAMBEN, 1998: Homo sacer: Sovereign power and bare life. Stanford: Stanford University Press.
Walter S. DEKESEREDY, 2011: Contemporary Critical Criminology. London; New York: Routledge.
Avgust DEMŠAR, 2008: Retrospektiva. Ljubljana: Sanje.
Avgust DEMŠAR, 2011: Hotel Abbazia. Ljubljana: Sanje.
Avgust DEMŠAR, 2012: Obsedenosti v času krize. Ljubljana: Sanje.
Avgust DEMŠAR, 2016: Pohorska transverzala. Maribor: Založba Pivec. https://www.biblos.si/isbn/9789616968621 (23. 4. 2023).
Avgust DEMŠAR, 2018: Otok. Maribor: Založba Pivec.
Avgust DEMŠAR, 2020a/2007: Olje na balkonu. Maribor: založba Pivec.
Avgust DEMŠAR, 2020b/2009: Tanek led. Maribor: Založba Pivec.
Avgust DEMŠAR, 2020c: Cerkev. Maribor: Založba Pivec.
Avgust DEMŠAR, 2021a/2010: Evropa. Maribor: Založba Pivec. https://www. biblos.si/isbn/9789617103694 (23. 4. 2023).
Avgust DEMŠAR, 2021b/2013: Miloš. Maribor: Založba Pivec.
Avgust DEMŠAR, 2022: Tajkun. Maribor: Založba Pivec.
Emile DURKHEIM, 1952: Suicide: a Study in Sociology. London: Routledge and Kegan Paul LTD.
M. FRYER, 1989: Paradigms in criminology. Acta Criminologica 2/2, 23–30. https://journals.co.za/doi/epdf/10.10520/AJA10128093_57 (23. 4. 2023)
Tadej GOLOB, 2016: Jezero. Novo Mesto: Goga.
Tadej GOLOB, 2018: Leninov park. Novo Mesto: Goga.
Tadej GOLOB, 2019: Dolina rož. Novo Mesto: Goga.
Tadej GOLOB, 2020: Virus. Novo Mesto: Goga.
TADEJ GOLOB, 2022: Koma. Novo Mesto: Goga.
Matjaž JAGER, 2019: Primer Eichmann in Kantova etika. Ljubljana: Pravna fakulteta, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Fredric JAMESON, 1979: Reification and Utopia in Mass Culture. Social Text 1/1, 130–148. https://www.jstor.org/stable/466409?seq=3 (23. 4. 2023).
Zoran KANDUČ, 1994: Radikalna kriminologija: nova, kritična ali marksistična? Revija za kriminalistiko 45/1, 1–18. https:// www.policija. si/ images/ stories/ Publikacije/ RKK/PDF/1994/01/RKK1994-01_ZoranKanduc_RadikalnaKriminologija.pdf (23. 4. 2023).
Eric J. KOCIAN, 2021: Detterence Theory and Batman: The Dark Knight of Deterrence. Theories of Crime Through Popular Culture. Ur. Sarah E. Daly. Cham: Palgrave Macmillan. 7–15.
Cesare LOMBROSO, 2006/1887: Criminal Man. Durham in London: Duke University Press.
Rafe MCGREGOR, 2022: A Criminology of Narrative Fiction. Bristol: Bristol University Press.
Robert K. MERTON, 1968: Social Theory and Social Structure. New York: The Free Press.
Marija MILENKOVIĆ, 2005: Leposlovje in kriminologija. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Primož MLAČNIK, 2022: Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja. Jezik in slovstvo 67/3, 5–15. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/11912/10606 (12. 9. 2023).
Martin O’BRIEN, Majid YAR, 2008: Criminology: The Key Concepts. London; New York: Routledge.
Paige L. PARSLEY, Morgan P. MURPHY, 2021: An Introduction to Criminological Theories of Crime Through Popular Culture. Ur. Sarah E. Daly. Cham: Palgrave Macmillan. 1–6.
Shon M. REED, Breanna BOPPRE, 2021: Labeling Theory and Joker. Theories of Crime Through Popular Culture. Ur. Sarah E. Daly. Cham: Palgrave Macmillan. 173–183.
David SAFIN, 2021: General Strain Theory and the White Shadow. Theories of Crime Through Popular Culture. Ur. Sarah E. Daly. Cham: Palgrave Macmillan. 33–42.
Joy WILTENBURG, 2004: True Crime: The Origins of Modern Sensationalism. The American Historical Review 109/5, 1377–1404. https://doi.org/10.1086/ahr/109.5.1377 (12. 9. 2023).
Andrew WILCZAK, 2021: Radical Criminology and Star Wars. Theories of Crime Through Popular Culture. Ur. Sarah E. Daly. Cham: Palgrave Macmillan. 219–238.
Robert P. WINSTON, Nancy C. MELLERSKI, 1992: The Public Eye: Ideology and Police Procedural. New York: Palgrave Macmillan.
Objavljeno
2023-12-30
Kako citirati
Mlačnik P. (2023). Poetika umorov v popularnih slovenskih kriminalkah iz perspektiv kriminoloških teorij. Slavia Centralis, 16(2), 296-307. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.296-307.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence Creative Commons ATTRIBUTION-NONCOMMERCIAL 4.0 INTERNATIONAL (CC BY-NC). https://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/  

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.