Pri mojih durih čaka smrt. Osupljiva privlačnost niča. Dekadentne tendence v poeziji Vide Jeraj

  • Alenka Jensterle Doležal Karlova univerza v Češki republiki, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.2.5–17.2019
Ključne besede: poezija Vide Jeraj, dekadenca v slovenski književnosti, slovenska moderna, slovenske avtorice, smrt v poeziji

Povzetek

V razpravi se tematizirajo dekadentne tendence v poeziji in življenju prve slovenske pesnice intime Vide Jeraj (Franice Vovk, 1875–1932). Lirična pesnica je bila vitalni element slovenske moderne tako na Bledu (Zasipu) kot na Dunaju. Začela je pisati v kontekstu sprememb v srednjeevropskih kulturah, ki so se zaključile na koncu prve svetovne vojne z razpadom skupne države. Pripadala je generaciji kozmopolitskih avtoric, ki se je uveljavila v obdobju fin-de-siècla v slovenski kulturi, v tem času na periferiji avstro-ogrskega imperija. V njenem literarnem
opusu nas zanimajo pesmi o smrti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Alenka Jensterle Doležal, Karlova univerza v Češki republiki, Filozofska fakulteta

Praga, Češka republika. E-pošta: alenka.dolezalova@ff-cuni.cz

Literatura

Marja BORŠNIK, 1932: Obrazi in duše. Vida Jerajeva. Ženski svet X/7–8, 9, 10, 193–201, 245–250, 277–283.
– –, 1935: Uvod. Izbrano delo, Vida Jerajeva. Ur. Marja Boršnik. Ljubljana: Ženska založba Belo-modre knjižnice. 7–65.
– –, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Založba Obzorja Maribor. 79–115.
Tatjana GRIEF, 2014: Slikarka v senci: Vrzeli v zgodovinjenju ženske umetnice. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 42/256, 132–156.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2009: Myths about Women in the Slovene »Moderna«: Mother or a Whore. Slovene Studies, Journal of the Society for Slovene Studies 30/2, 149–160.
– –, 2014: Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne. Maribor: Mednarodna založba Zora Filozofske fakultete. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 103).
– –, 2017a: Med impresijo in dekadentnimi občutki – Poezija Vide Jeraj. Ključi od labirinta. O slovenski poeziji. Maribor: Mednarodna založba Zora Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 122). 31–107.
Alenka JENSTERLE DOLEŽALOVÁ, 2017b: Aporie slovinské moderny: poetika slovinské básnířky Vidy Jeraj. Klíčové problémy současné slavistiky. Ur. Ivo Pospíšil, Miloš Zelenka a Lenka Paučová. Brno: Česká asociace slavistů. 47–58.
– –, 2018: Imagining the not Imaginable. Slovenian Women Poetry in the Fin-de-Siècle Period and the Beginning of the 20th Century. Česká slavistika. Ur. I. Pospíšil, M. Zelenka, L. Paučová. Brno: Česká asociace slavistů. 21–33.
Ana HLEBANJA, 2003: Pesnica Vida Jeraj. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Vida JERAJ, 1897: Spomin ob Savi. Ljubljanski Zvon 17/2, 88.
– –, 1908: Pesmi. Schwentner.
– –, 1922: Sappho. Ljubljanski zvon 42/4, 220–221.
– –, 1932: Pod »bregom«. Ženski svet 10/7–8, 201.
– –, 1935: Izbrano delo. Ur. Marja Boršnik. Ljubljana: Ženska založba Belo-modre knjižnice.
Vida JERAJ HRIBAR, 1992: Večerna sonata. Spomini z Dunaja, Pariza in Ljubljane 1902–1933. Zapisal Marjan Kovačevič, uredil Marko Uršič. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Erwin KOPPEN, 1973: Dekadenter Wagnerismus. Studien zur europäischen Literatur des fin de siècle. Berlin, New York: de Gruyter.
Sally LEDGER, 1997: The New Woman. Fiction and Feminism at the Fin-de-siècle. Manchester, New York: Manchester University Press.
Jacques Le RIDER, 1990: Das Ende der Illusion. Die Wiener Moderne und die Krisen der Identität. Prev. R. Fleck. Wien: ÖBV Publikumsverlag, Wissenschaftsverlag (Orig. Modernité viennoise et crises de lʼidentité).
Dagmar LORENZ, 1995: Wiener Moderne. Stutgart, Weimar: J. B. Metzler.
Agatha SCHWARTZ, 2008: Shifting Voices. Feminist Thought and Womenʼs Writing in Fin-de-Siècle Austria and Hungary. Montreal: McGill-Queenʼs UP.
Irena SELIŠNIK, Marta VERGINELLA, 2013: The Desire to be Free: Marica Nadlišek Bartol and the Young Intelligentsia at the Turn of the 20th Century. Historijski zbornik LXVI/1, 101–120.
Elaine SHOWALTER, 1997: Sexual Anarchy: Gender and Culture at the Fin-de-Siècle. London: Bloomsbury.
Marija ŠKERJANC KOSTERCA, 1959: Vida Jerajeva. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jana ŠTAUS, 2011: Vida Jeraj. Pesnica slovenske moderne. Diplomska naloga. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marta VERGINELLA, 2017: Slovenka: prvi ženski časopis (1897–1902). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Vita ŽERJAL PAVLIN, 2017: Slovenkine pesnice. Slovenka: prvi ženski časopis (1897–1902). Ur. Marta Verginella. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 53–65.

Literarna zapuščina Vide JERAJ, Ms 1213, Rokopisni oddelek NUK-a v Ljubljani.
Objavljeno
2020-11-07
Kako citirati
Jensterle Doležal A. (2020). Pri mojih durih čaka smrt. Osupljiva privlačnost niča. Dekadentne tendence v poeziji Vide Jeraj. Slavia Centralis, 12(2), 5–17. https://doi.org/10.18690/scn.12.2.5–17.2019
Številka
Letn. 12 Št. 2 (2019)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.