Protestantizem in deliberacija
Povzetek
Deliberacija oziroma kritična, odprta, vključujoča in argumentirana javna razprava o stvareh javnega interesa je ključen mehanizem demokratične politične ureditve. Po prepričanju zagovornikov deliberativne demokracije, kot je Jürgen Habermas, deliberacija prispeva k doseganju boljše in pravičnejše družbe. Prispevek analizira prepletenost razvoja te politične vrednote v evro-atlantskem svetu s protestantizmom in njegovim razvojem. Novejša raziskovanja zgodovine protestantizma in politične zgodovine demokracije kažejo kompleksno, a zgovorno sliko: kljub prisotnosti religijskih konzervativnih tendenc v protestantizmu se zdi, da je za družbe, v katerih je protestantizem postal prevladujoča religijska kultura, postala značilna precejšnja mera svobode raziskovanja, verovanja in debatiranja. To dejstvo je bilo delno rezultat naključnih zgodovinskih dogodkov, delno pa notranjih teoloških impulzov v protestantski misli.
Prenosi
Literatura
– –, 1996b: Exile and Tolerance. Tolerance and Intolerance in the European Reformation. Cambridge: Cambridge University Press. 165–181.
Jürgen HABERMAS, 1997: Between Facts and Norms. Cambridge: Polity Press.
Scott HENDRIX, 2017: Martin Luther: Visionary Reformer. London: Yale University Press.
James KLOPPENBERG, 2016: Toward Democracy: The Struggle for Self-Rule in European and American Thought. New York: Oxford University Press.
Michael LEGASPI, 2010: The Death of Scripture and the Rise of Biblical Studies. New York: Oxford University Press.
Andrew R. MURPHY, 2018: William Penn: A Life. Oxford: Oxford University Press.
William PENN, 2008: Concessions to the Province of Pennsylvania, July 11, 1681. Dostopno 13. 5. 2018 na spletni strani Lilian Goldman Law Library: http://avalon.law.yale.edu/17th_century/pa02.asp.
– –, 2016: Charter of the Liberties and Frame of Government of Pennsylvania. Dostopno 13. 5. 2018 na spletni strani Library of Liberty: http://oll.libertyfund.org/pages/1682-charter-of-the-liberties-and-frame-of-government-of-pennsylvania.
Alec RYRIE, 2017: Protestants: The Radicals that Made the Modern World. London: William Collins.
Jeffrey STOUT, 1990: Ethics After Babel. Cambridge: James Clarke & Co.
– –, 2004: Democracy and Tradition. Princeton: Princeton University Press.
Baruch de SPINOZA, Jan BEDNARIK, 1999: Teološko-politična razprava. Phainomena 9/27–28, 151–178.
Henry David THOREAU, 1994: Slavery in Massachusetts (1854). Dostopno 13. 5. 2018 na spletni strani Centra za afriške študije univerze v Pennsylvaniji: http://www.africa.upenn.edu/Articles_Gen/Slavery_Massachusetts.html.
Jeremy WALDRON, 2002: God, Locke and Equality. Cambridge: Cambridge University Press.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.