Osrednji literarni muzej kot pospeševalec literarnega turizma v Sloveniji

  • Alojzija Zupan Sosič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.11.2.119–131.2018
Ključne besede: osrednji literarni muzej, Slovenija, literarni turizem

Povzetek

Razloge za uresničenje davne ideje o osrednjem literarnem muzeju v Sloveniji sem v svoji razpravi osvetlila skozi tri perspektive, nacionalno-afirmativno, vzgojno-izobraževalno in turistično ter (novo) sedemčlensko tipologijo. Zavzela sem se za osrednji literarni muzej kot sedmi tip, tj. veččlenski preplet različnih muzejev v vlogi pospeševalca literarnega (kulturnega) turizma in za njegovo osnovno nalogo – povezovalnost – v kontekstu štirih tipov literarnega turizma ter različnosti slovenskega in tujega turista.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: alojzija.zupan-sosic@guest.arnes.si

Literatura

Kozma AHAČIČ idr., 2017a: Ciljni raziskovalni projekt Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov: raziskovalno poročilo. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, idr. Dostopno 22. 7. 2018 na https://isjfr.zrc-sazu.si/sites/default/files/raziskovalno_porocilo_28_11_2017.pdf.
– –, 2017b: Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje: anketni vprašalnik. Ljubljana: ZRC
SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, idr. Dostopno 22. 7. 2018 na https://isjfr.zrc-sazu.si/sites/default/files/anketni_vprasalnik_1_kod_0.pdf.
Štefan BARBARIČ, 1972: Literarno muzejstvo pri nas in po svetu. Jezik in slovstvo 18/3, 99–105.
Stefan ENSER, 2005: Evropa kot mnemotop: kulturni turizem kot program oblikovanja evropske identitete. Prev. S. Krušič. Nova revija 24, 273–274, 255–267.
Nina JURINČIČ, 2016: Literarni turizem in kulturne geografije krajev: študija primera – Center Jamesa Joycea in Dublin. Annales 26/2, 247–258.
Andrijan LAH, 2012: Slovenski literarni muzej: pomemben bi bil za slovensko narodno predstavitev. Zvon 15/2, 44.
Sonja Sibila LEBE, 2001: Kulturni turizem – perspektivna turistična zvrst v razvitih gospodarstvih. Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja 47/1–2, 158–167.
Nika LOVŠIN, 2017: Literarni muzeji oziroma druge oblike predstavljanja literarnega življenja in dogajanja v treh frankofonskih državah (Belgiji, Franciji in Kanadi). Seminarska naloga. Filozofska fakulteta v Ljubljani: Oddelek za slovenistiko.
Bob McKERCHER, Hilary DU CROS, 2009: Cultural tourism. The partnership between
tourism and cultural heritage management. New York, London: Routledge, Taylor & Francis group.
Jasna POTOČNIK TOPLER, 2017: Literary tourism as a successful practise of implementing
sustainable tourism in Slovenia. Third international conference knowledge based sustainable economic development. Eraz, Beograd: zbornik prispevkov, 507–512. Dostopno 2. 2. 2018 na http://www.eraz.org.rs/uploads/4/7/0/4/47046595/eraz_2017_conference_proceedings.pdf.
Melanie SMITH, Greg RICHARDS, 2013: The Routledge handbook of cultural tourism. New York: Routledge, Taylor & Francis. Dostopno 10. 1. 2018 na https://www.routledge. com/The-Routledge-Handbook-of-Cultural-Tourism/Smith-Richards/p/book/9780415523516.
Vanda de SOUSA, 2013: Značilnosti postmoderne ter vplivi virtualnosti na kulturni turizem in izobraževanje odraslih. Prev. Dušana Findeisen. Andragoška spoznanja 19/2, 37–42.
Objavljeno
2020-11-03
Kako citirati
Zupan Sosič A. (2020). Osrednji literarni muzej kot pospeševalec literarnega turizma v Sloveniji. Slavia Centralis, 11(2), 119–131. https://doi.org/10.18690/scn.11.2.119–131.2018
Številka
Letn. 11 Št. 2 (2018)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.