Jedan tip imeničkih složenica u kajkavskome književnom jeziku
Povzetek
En tip samostalniških zloženk v kajkavskem knjižnem jeziku
Prispevek je tematsko vezan na en tip samostalniških zloženk v kajkavskem knjižnem jeziku, standardiziranem idiomu, ki je imel vlogo knjižnega jezika na območju severozahodne Hrvaške v obdobju od 16. stoletja do 30-ih let 19. stoletja in oblikovanja hrvaškega standardnega jezika na štokavski osnovi. Iz doslej objavljenih zvezkov Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika in kartoteke Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje je izpisan korpus 300 samostalniških zloženk, ki imajo na prvem mestu samostalniško, na drugem mestu pa glagolsko sestavino in so nastale z medponsko-priponsko tvorbo. V prispevku je analizirana njihova struktura, dodan pa je tudi abecedni popis pripon, aktivnih pri njihovi tvorbi. Ker je zlaganje opredeljeno kot redek tvorbeni postopek slovanskih jezikov, so v prispevku obravnavani tudi vzroki za njihovo številčnost v kajkavskem knjižnem jeziku. Z namenom ugotoviti, ali gre za hapakse posameznih avtorjev in leksikografov, so analizirani viri, v katerih so prisotni, in njihova potrditev. Izpostavljena je tudi možnost, da je bil povod za njihov nastanek kalkiranje latinskih in nemških modelov.
Prenosi
Literatura
Eugenija BARIĆ, 1979: Dosadašnje proučavanje složenica u hrvatskom i srpskom jeziku. Rasprave Zavoda za jezik 4/5, 17–29.
– –, 1980: Imeničke složenice neprefiksalne i nesufiksalne tvorbe. Zagreb: Liber.
– –, 1981: Imeničke složenice s glagolskim prvim dijelom. Rasprave Zavoda za jezik 6/7, 17–30.
Eugenija BARIĆ et al., 1995: Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga.
Laurie BAUER, 2003: Introducing linguistic morphology. Edinburgh: Edinburgh University Press.
– –, 2009: Typology of compounds. The Oxford handbook of compounding. Ed. Pavol Štekauer; Lieber Rochelle. Oxford: Oxford University Press.
Marijana HORVAT, Sanja PERIĆ GAVRANČIĆ, 2010: Zapažanja o leksiku Marulićeva Naslidovan’ja – od latinskoga izvornika do hrvatskoga prijevoda. Colloqvia Marvliana XIX, 223–335.
Marijana HORVAT, Ermina RAMADANOVIĆ, 2012: O složenicama i sraslicama (na primjerima iz Voltićeva Ričoslovnika). Filologija 58, 133–161.
Amir KAPETANOVIĆ, 2007: Jesu li endocentrične imeničke složenice tvorbena inovacija u hrvatskom jeziku 19. stoljeća? Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 33, 235–244.
Ivan KLAJN, 2002: Tvorba reči u savremenom srpskom jeziku. Beograd: Panteon.
Vjera LOPINA, 1990: Imeničke složenice – prevedenice s grčkoga u crkvenoslavenskom jeziku hrvatske redakcije. Suvremena lingvistika 29/30, 75–87.
Dragica MALIĆ, 2007: Tragovi crkvenoslavensko-čakavskih matica u najstarijim dubrovačkim molitvenicima. Filologija 49, 137–193.
Ivan MARKOVIĆ, 2013: Uvod u jezičnu morfonologiju. Zagreb: Disput.
Istvan NYOMÁRKAY, 1989: Ungarische Vorbilder der kroatischen Spracherneuerung. Budapest: Akadémiai Kiadó.
Kristian NOVAK, Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2015: Imeničke umanjenice u kajkavskome književnom jeziku. Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga. Ur. Irena Stramljič Breznik. Maribor: Zora. 277–290.
Matthias RAMMELMEYER, 1975: Die deutschen Lehnübersetzungen im Serbokroatischen. Wiesbaden: Franz Steiner.
Diana STOLAC, 1995: Standardizacijski procesi u kajkavskome književnom jeziku. Filologija 24/25, 331–337.
Barbara ŠTEBIH, 2007: Hibridne složenice u kajkavskome književnom jeziku. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 33, 391–411.
– –, 2008: Pravi mocijski parnjaci u kajkavskome književnom jeziku. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 34, 393–412.
Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2010: Složenice u kajkavskome književnom jeziku. Vidobražennija istorii ta kulturi narodu v slovotvorenni. Ed. Evgenija A. Kaprilovska; Nina F. Klimenko. Kijev: Akademija znanosti Ukrajine i Kijevski nacionalni univerzitet Tarasa
Ševčenka. 329–346.
Dušanka VUKIĆEVIĆ, 1994: O značenju imeničkih složenica. Zbornik Matice srpske
za filologiju i lingvistiku 37/1–2, 145–149.
Robert ZETT, 1970: Beiträge zur Geschichte der Nominalkomposita im Serbokroatischen. Köln, Wien: Böhlau Verlag.
Copyright (c) 2016 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.