Hrvatske poslovice u slavenskome okruženju: određivanje hrvatskoga paremiološkog minimuma i optimuma
Povzetek
HRVAŠKI PREGOVORI V SLOVANSKEM KONTEKSTU: DOLOČANJE HRVAŠKEGA PAREMIOLOŠKEGA MINIMUMA IN OPTIMUMA
Prispevek se ukvarja s hrvaškimi pregovori oziroma natančneje s koraki, ki so bili potrebni za določitev hrvaškega paremiološkega minimuma in optimuma v okviru projekta, ki se je začel leta 2014 z izdelavo ankete z delnim prikazom paremioloških enot ter izvedbo sistematične raziskave z 867 anketiranci z vseh večjih hrvaških govornih območij, ki so dopolnili prvo polovico najbolj pogostih pregovorov, najdenih v treh glavnih hrvaških jezikovnih korpusih. V naslednji raziskavi, ki je bila leta 2018 izvedena z istimi pregovori in je prinesla 718 izpolnjenih anketnih pol, so hrvaški anketiranci morali dopolniti drugo polovico vsakega izmed prikazanih pregovorov. Poleg prikaza nekaterih statističnih rezultatov obeh raziskav je namen prispevka umestiti temo hrvaške paremiologije in problematike vzpostavitve hrvaškega minimuma ter optimuma v širši slovanski kontekst s primerjavo s podobnimi namerami, metodami in izvedbami v češkem, slovaškem, slovenskem in ruskem jeziku.
Prenosi
Literatura
Melita ALEKSA VARGA, ANA KEGLEVIĆ, 2018: Kroatische und deutsche Sprichwörter in der Sprache der Jugendlichen. Proverbium 35, 343–360.
Melita ALEKSA VARGA, Valentina MAJDENIĆ, Irena VODOPIJA, 2011: Croatian proverbs in use. Ur. Rui, J. Soares, Outi, Lauhakangas. ICP04 Proceedings. Tavira: AIP-IAP. 3–13.
Hermann BAUSINGER, 1980: Redensart und Sprichwort. Ur. Hermann Bausinger. Formen der Volkspoesie. 2. Auflage. Berlin: Schmidt Verlag. 95–149.
Harald BURGER, 2007: Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. 3., neu bearbeitete Auflage. Berlin: Erich Schmidt Verlag.
Laura E. BERK, 2008: Psihologija cjeloživotnog razvoja. Ur. hrv. izdanja Gordana Keresteš. Zagreb: Naklada slap. Berk E.
Christoph CHLOSTA, Peter GRZYBEK, 2015: Zum Teufel mit dem …: Anfang und Ende in der experimentellen Parömiologie. Ur. Christian Grandl, Kevin J. McKenna. Bis dat, qui cito dat. Gegengabe in Paremiology, Folklore, Language, and Literature. Honoring Wolfgang Mieder on His Seventieth Birthday. Frankfurt am Main: Peter Lang. 109–120.
Christoph CHLOSTA, Peter GRZYBEK, Undine ROOS, 1994: Wer kennt heute noch den Simrock? Ergebnisse einer empirischen Untersuchung zur Bekanntheit deutscher Sprichwörter in traditionellen Sammlungen. Ur. Christoph Chlosta, Peter Grzybek, Elisabeth Piirainen. Sprachbilder zwischen Theorie und Praxis. Bochum: Universitätsverlag Dr. N. Brockmeyer. 31–60.
František ČERMÁK, 2003: Paremiological Minimum of Czech: The Corpus Evidence. Ur. Harald Burger, Annelies Häcki Buhofer, Gertrud Gréciano. Flut von Texten – Vielfalt der Kulturen. Ascona 2001 zur Methodologie und Kulturspezifik der Phraseologie. Schneider Verlag Hohengehren, 15–31.
– –, 2014: Proverbs: Their Lexical and Semantic Features. Burlington: The University of Vermont.
Charles Clay DOYLE, Wolfgang MIEDER, Fred R SHAPIRO (ur.), 2012: The Dictionary of Modern Proverbs. New Haven, Connecticut: Yale University Press.
Peter ĎURČO, 2004: Slovak Proverbial Minimum: The Empirical Evidence. Res humanae proverbiorum et sententiarum. Ad honorem Wolfgangi Mieder. Ur. Csaba Földes. Tübingen: Gunter Narr. 59–69.
– –, 2015a: Empirical Research and Paremiological Minimum. Ur. Hrisztalina Hrisztova-Gotthardt, Melita Aleksa Varga. Introdcution to Paremiology: A Comprehensive Guide to Proverb Studies. Warsaw: De Gruyter. 183–205.
– –, 2015b: The Concepts of Paremiological Minimum and Paremiological Optimum. Ur. Rui J. B Soares, Outi Lauhakangas. Proceedings of the Eighth Interdisciplinary Colloquium on Proverbs. Tavira: IAP. 326–339.
Peter GRZYBEK, 1991: Sinkendes Kulturgut? Eine empirische Pilotstudie zur Bekanntheit deutscher Sprichwörter. Wirkendes Wort. Deutsche Sprache und Literatur in Forschung und
Lehre 41/II, 239–264.
Peter GRZYBEK, Danica ŠKARA, Zdenka HEYKEN, 1993: Der Weisheit der Gasse auf der Spur. Eine empirische Pilotstudie zur Bekanntheit kroatischer Sprichwörter. Zeitschrift für Balkanologie 29/2, 85–98.
Heather A. HAAS, 2008: Proverb Familiarity in the United States: Cross-Regional Comparisons of the Paremiological Minimum. Journal of American Folklore 121/481, 319–347.
Hrisztova HRISZTOVA-GOTTHARDT, 2010: Vom gedruckten Sprichwörterbuch bis zur interaktiven Sprichwortdatenbank. Bern: Peter Lang Verlag.
Josip KEKEZ, 1966: Poslovice, zagonetke i govornički oblici. Zagreb: Matica hrvatska.
Anna T. LITOVKINA, 2005: Magyar közmondástár. Budapest: Tinta Kiadó.
Željka MATULINA, 2012: Die Verwendung von Sprichwörtern in kroatischen, bosnischen, serbischen und deutschen Printmedien. Ur. Kathrin Steyer. Sprichwörter multilingual. Tübingen: Narr Verlag. 227–258.
Mario MEHEŠ, 2007: Hrvatske narodne poslovice. http://os-veliko-trgovisce.skole.hr/upload/os-veliko-trgovisce/images/static3/919/attachment/hrvatske_narodne_poslovice.pdf, 8. kolovoza 2018.
Wofgang MIEDER, 1990: Prolegomena to Prospective Paremiology. Proverbium 7, 133–144.
– –, 1993: Proverbs Everyone Ought to Know: Paremiological Minimum and Cultural Literacy. Ur. Wolfgang Mieder. Proverbs Are Never Out of Season: Popular Wisdom in the Modern Age. New York: Oxford University Press. 41–57.
Wolfgang MIEDER, Stewart A. KINGSBURY, Kelsie B. HARDER (ur.), 1996: A Dictionary of American Proverbs. New York: Oxford University Press.
Matej METERC, 2016: Slovene paremiological optimum. New empirical research tools and the augmentation of the field of minimum oriented research. Proverbium 33, 319–338.
– –, 2017: Paremiološki optimum. Ljubljana: ZRC SAZU.
Pavao MIKIĆ, Danica ŠKARA, 1992: Kontrastivni rječnik poslovica. Zagreb: Školska knjiga.
Valerij M. MOKIENKO, 2012: Russisches parömiologisches Minimum: Theorie oder Praxis. Ur. Kathrin Steyer. Sprichwörter multiligual. Theoretische, empirische und angewandte Aspekte der modernen Parömioloige. Tübingen: Narr Verlag. 79–98.
Neal R. NORRICK, 2015: Subject Area, Terminology, Proverb Definitions, Proverb Features. Ur. Hrisztalina Hrisztova-Gotthardt, Melita Aleksa Varga. Introdcution to Paremiology: A
Comprehensive Guide to Proverb Studies. Warsaw: De Gruyter. 7–27.
Gyula PACZOLAY, 1997: European Proverbs in 55 Languages with Equivalents in Arabic, Persian, Sanskrit, Chinese and Japanese. Veszprém: Veszprémi nyomda Rt.
Григорий Л. Пермяков [PERMJAKOV], 1986: 300 общоупотребительных русских пословиц и поговорок. Москва: Русский язык, 1986.
Grigorii L’vovich PERMJAKOV, 1989: On the Question of a Russian Minimum. Proverbium 6, 93–102.
Lutz RÖHRICH, Wolfgang MIEDER, 1977: Sprichwort. Stuttgart: Metzler Verlag.
Friedrich SEILER, 1922: Deutsche Sprichwörterkunde. München: Beck.
Franz SCHINDLER, 1996: Das Sprichwort im heutigen Tschechischen. Empirische Untersuchung und semantische Beschreibung. München: Otto Sagner.
Стефана Стойкова [STOJKOVA], 2007: Български пословици и поговорки. София: Издателство Колибри.
Ágnes SZEMERKÉNYI, 1988: Közmondás és szólás (proverbium). Ur. Lajos Vargyas. Magyar néprajz V. Népköltészet. Budapest: Akadémiai Kiadó. 213–237.
Anna TÓTHNÉ LITOVKINA, 1996: Conducting a Paremiological Experiment in Hungary. Proverbium 13, 161–183.
Natalija ULČNIK, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. Slavia Centralis 8/1, 105–118.
Karl Friedrich Wilhelm WANDER, 1867–1880: Deutsches Sprichwörter-Lexikon: Ein Hausschatz für das deutsche Volk. 5 Bde. Leipzig: Brockhaus.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.