Literarno branje in razvijanje literarne zmožnosti pri književnem pouku slovenščine v digitalni dobi
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.18.2.%25p.2025Ključne besede:
literarno branje, digitalna dobra, literarna zmožnost, bralna pismenost, razvojne posebnosti učencev, učinki literarnega branja, tiskana besedila, zaslonska besedila, književnost pri pouku slovenščinePovzetek
V prispevku proučujem, kako se literarno branje v književnem pouku slovenščine v digitalni dobi uresničuje kot stopenjsko organiziran in dialoški proces, ki prispeva k celostno razviti literarni zmožnosti. Iščem vzporednice med bralno pismenostjo in literarno zmožnostjo ter (literarnim) branjem glede na učinke, medij (tiskana, zaslonska besedila) ter razvojne posebnosti učencev. Pregledam rezultate mednarodnih raziskav bralne pismenosti PIRLS in PISA ter ugotavljam, da literarna zmožnost v slednji ni merjena. Zanimajo me vplivi digitalnega okolja na pozornost, bralno motivacijo in bralne strategije, na podlagi česar spoznam, da digitalna doba terja novo didaktiko slovenščine.
Prenosi
Literatura
Joseph Albert APPLEYARD, 1994: Becoming a reader: the experience of fiction from childhood to adulthood. Cambridge: Cambridge University Press.
Paul B. ARMSTRONG, 2015: Kako se literatura igra z možgani?: nevroznanost umetnosti in branja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Simon BARON-COHEN, 2012: Zero degrees of empathy: a new theory of human cruelty and kindness. London: Penguin.
Kaja GLINŠEK, 2014: Recepcija leposlovja med najstniki: diplomsko delo. Mentorica Alenka Žbogar. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL.
Alvin I. GOLDMAN, 2006: Simulating minds: the philosophy, psychology and neuroscience of mindreading. Oxford; New York: Oxford University Press.
Meta GROSMAN, 2012: Izzivi novih tehnologij. Otrok in knjiga 29/85, 29–34.
Dragica HARAMIJA (ur.), 2020: Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Maribor: Univerzitetna založba Univerze: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Dragica HARAMIJA, Milena IVANUŠ GRMEK, 2020: Gradniki bralne pismenosti. Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba Univerze: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 7–28.
Dragica HARAMIJA, 2023: Medbesedilne reference in literarni kanon v otroški in mladinski književnosti. Slavia Centralis 2023/2, 207–220.
Dragica HARAMIJA, Milena IVANUŠ GRMEK, 2024: Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanja. Jezik in slovstvo LXIX/3, 151–164.
Valentina HRIBAR SORČAN, 2008: O empatiji in intersubjektivnosti. Anthropos 1–2, 11–25.
Roman INGARDEN, 1990: Literarna umetnina. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Tanja JELENKO, 2001: Branje kot temelj pouka književnosti. Različne vrste branja terjajo razvijanje različnih bralnih strategij: zbornik Bralnega društva Slovenije. Ur. Milena Ivšek. Ljubljana: ZRSŠ. 163–168.
Korrel KANOY, 2014: Čustvena inteligenca pri otrocih: kako vzgajati čuteče, odporne in čustveno trdne otroke. Ljubljana: Vita.
Lucija KARNIČAR, 2024: Uresničevanje cilja trajnostnega razvoja pri pouku književnosti: kombinirano magistrsko delo. Mentorja Alenka Žbogar, Tomo Virk. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL.
Suzanne KEEN, 2022: Empathy and reading: affect, impact, and the co-creating reader. New York; London Abingdon: Routledge, Taylor & Francis Group.
Eva M. KLEMENČIČ, Plamen V. MIRAZCHIYSKI, 2023: Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021): nacionalno poročilo – prvi rezultati. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/06/PIRLS21_NacionalnoPorocilo_Splet.pdf (4. 9. 2025).
Marjana KOBE, 1987: Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Metka KORDIGEL ABERŠEK, 1990: Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev. Otrok in knjiga 29/30, 5–42.
Metka KORDIGEL ABERŠEK, 1991: Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev: poskus nove, a ne čisto nove tipologije bralnega razvoja. Otrok in knjiga 18/31, 5–21.
Metka KORDIGEL ABERŠEK, 2020: Zmote o usvajanju funkcionalne pismenosti v e-okolju in nove naloge didaktike slovenščine. Slavia Centralis 13/2, 187–202.
Milena KERNDL, 2013: Učiteljevo zaznavanje/spoznavanje horizonta pričakovanj učencev in razvijanje literarnorecepcijske metakognicije. Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve. Ur. Fani Nolimal. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Boža KRAKAR VOGEL, Milena Mileva BLAŽIĆ, 2013: Sistemska didaktika v teoriji in praksi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Boža KRAKAR VOGEL, 2020: Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Ljubljana: Rokus.
Erika KUM, 2022: Bralne navade slovenskih srednješolcev iz jugovzhodne regije s poudarkom na času po pandemiji Covid-19. 58. SSJLK: Branje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alenka Žbogar. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. 86–92.
Amrit KUMAR JHA, 2020: Understanding Generation Alpha. https://www.researchgate.net/publication/342347030_Understanding_Generation_Alpha (4. 9. 2025).
Daniel J. LEVITIN, 2016: The organized mind: thinking straight in the age of information overload. New York: Dutton.
Jonas C. LUNEN, 2023: Reflection, Sense of Belonging, and Empathy in Medical Education—Introducing a »Novel« Model of Empathetic Development by Literature. Journal of Medical Education and Curricular Development. https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/23821205231207702 (6. 5. 2025).
Anne MANGEN, Bente R. WALGERMO, Kolbjørn Kallesten BRǾNNICK, 2013: Reading linear texts on paper versus computer screen: Effects on reading comprehension. International Journal of Educational Research 58, 61–68.
Mark MCCRINDLE, Ashley FELL, 2019: Understanding Generation Z: Recruiting, training and leading the next generation. Norwest NSW: McCrindle Research Pty Ltd.
Sonja PEČJAK, 1999: Osnove psihologije branja: spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Urška PERENIČ, Jurij BON, Grega REPOVŠ, Indre PILECKYTE, 2017: Branje poezije na papirju in zaslonu: medijske tehnologije in transformacije v percepciji. Slavistična revija 40/1, 113–132.
Zvezdan PIRTOŠEK, 2022: Črke v možganih. 58. SSJLK: Branje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alenka Žbogar. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. 69–78.
Žan URBANIJA, 2025: Žižek: Smo v dobi nesramnosti, kjer levica potrebuje svojega Trumpa. https://www.delo.si/novice/svet/zizek-smo-v-dobi-nesramnosti-kjer-levica-potrebuje-svojega-trumpa (2. 5. 2025).
Igor SAKSIDA, 1994: Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti: priročnik za književno vzgojo. Trzin: Different.
Daniel J. SIEGEL, 2013: Brainstorm: The Power and Purpose of the Teenage Brain. New York: Penguin Putnam.
SIMONIČ, 2014: Empatija: pomen in smernice uporabe empatije v supervizijskem odnosu. Odnosi na križišču sodobnega časa. Ur. D. Ganc idr. Ljubljana. 45.
Sašo STANOJEV, Viktorija FLORJANČIČ, 2018: Digitalna pismenost srednješolcev. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Catherine STEINER-ADAIR, 2013: The big disconnect: Protecting childhood and family relationships in the digital age. New York: Harper.
Klaudija ŠTERMAN IVANČIČ, 2019: PISA 2018: program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk: nacionalno poročilo s primeri nalog iz branja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Klaudija ŠTERMAN IVANČIČ, Ana MLEKUŽ, 2023: PISA 2022: program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk: nacionalno poročilo s primeri nalog iz matematike. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Margaret WEIGEL, Howard GARDNER, 2009: The best of both literacies. Educational leadership 66/6, 38–41.
Ellen WINNER, Howard GARDNER, 1976: New directions of child development. San Francisco: Jossey-Bass.
Maryanne WOLF, 2020: Bralec, vrni se domov: beroči možgani v digitalnem svetu. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ivana ZAJC, 2023: Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2022: Nekaj v megli nad reko ali Literarna interpretacija (maturitetnih) besedil. Maribor: Litera.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2024: Doživljanje kot proces literarne interpretacije. Jezik in slovstvo 69/3, 237–250.
Alenka ŽBOGAR, 2013: Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Alenka ŽBOGAR, 2014: Literarno branje in mladostniki. Recepcija slovenske književnosti. (Obdobja, 33). Ur. Alenka ŽBOGAR. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 551–557.
Alenka ŽBOGAR, 2019: Razvijanje literarne zmožnosti pri pouku književnosti. Jezik in slovstvo 64/1, 73–83.
Alenka ŽBOGAR, 2020: Razvijanje literarne zmožnosti s Hemingwayjevo kratko zgodbo. Pedagoška Obzorja 35/2, 38–51.
Alenka ŽBOGAR, 2021: (Meta)kognitivno-kritično šolsko branje književnosti. Pedagoška obzorja 36/3–4, 69–80.
Alenka ŽBOGAR, 2022: How to grade literary competence in gymnasium literature classes. Slovene Studies 44/1, 43–58.
Alenka ŽBOGAR, 2023a: Metoda reševanja književnih problemov in problemski šolski esej. Slavia Centralis 16/2, 308–325.
Alenka ŽBOGAR, 2023b: Strniševa Večerna pravljica po metodi obrnjenega učenja. Pedagoška Obzorja 38/3–4, 67–83.
Alenka ŽBOGAR, 2023c: Metoda obrnjenega učenja pri pouku slovenščine (književnosti). Jezik in slovstvo 68/2, 19–30.
Igor ŽUNKOVIČ, 2021: Branje, mišljenje, fikcija: na poti k nevrokognitivni opredelitvi fikcijskega branja. Primerjalna književnost 44/3, 1–19.
Igor ŽUNKOVIČ, 2022: Zgodbe, ki nas pišejo: izmišljene zgodbe, kako jih berem in kako nas spreminjajo. Ljubljana: Založba Univerze.
Elektronski viri
Jana KOLAR, Neža MASTNAK, Neža VREČKO, mentorica Jožica NOVAK, 2017: Je branje pomembno? Raziskovalna naloga pri slovenskem jeziku in književnosti. https://osfm-splet.splet.arnes.si/files/2019/12/Je-branje-pomembno.pdf (5. 9. 2025).
Poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta 2023/24 Osnovne šole Šmarje - Sap. https://osss.si/wp-content/uploads/2025/01/Porocilo-o-realizaciji-2023-2024.pdf (5. 9. 2025).
Julia RYAN, 2014: Reading a novel changes your brain. https://www.theatlantic.com/education/archive/2014/01/study-reading-a-novel-changes-your-brain/282952/ (12. 4. 2025).
Učni tipi. https://www2.arnes.si/~lukoper9/spretnosti_ucenja/uni_tipi.html (12. 4. 2025).
Zaključno samoevalvacijsko poročilo o uresničevanju vzgojno-izobraževalnega dela na Osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci v šolskem letu 2023/24. https://www.o-cezanjevci.si/files/2024/09/Zakljucno-porocilo-2023-2024-sola.pdf (5. 9. 2025).
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.