Poklicni feminativi v slovarskih virih in v razpisih za delovna mesta
Abstract
FEMINATIVES DENOTING PROFESSIONS IN DICTIONARY RESOURCES AND JOB ADVERTISEMENTS
The article brings an overview of feminatives used for professions that are set out in the Standard Classification of Professions. The occurrence of feminatives has been examined in various Slovenian language sources. As expected, more professional feminatives are present in contemporary language sources than in older ones. According to the research, usage of just feminine denominations for professions is in the minority, but the occurrence of masculine forms is also conditioned by the chronological order of the language source publication. Consequently, at least from a linguistic point of view, gender equality in the labour market and labour division is aimed at. The implementation of the issue was verified in job advertisements published on the website of the Employment Service of the Republic of Slovenia. However, the results show the indication of only a male gender designation for the profession predominates; the equivalent use of female and male names do not reach even two per cent.
Downloads
References
Korpus slovenskega jezika Gigafida 2.0. Dostop 31. 3. 2020 na https://viri.cjvt.si/gigafida/.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1. izdaja). Dostop 31. 3. 2020 na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. izdaja). Dostop 31. 3. 2020 na http://www.fran.si/iskanje?Filtered DictionaryIds=133&View=1&Query=%2A.
Slovenski pravopis. Dostop 31. 3. 2020 na http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html.
Sprotni slovar slovenskega jezika. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.fran.si/132/sssj-sprotni-slovar-slovenskega-jezika.
Standardna klasifikacija poklicev. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.stat.si/Klasje/Klasje/Tabela/5334.
Zavod RS za zaposlovanje. Dostop 18. 5. 2012, 5. 7. 2017, 11. 10. 2019 na https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/ prosta_delovna_mesta.
______________________
Tanja ČELEBIČ, Alenka KAJZER, Mitja PERKO, Ana SELAN, 2017: Položaj žensk na trgu dela v primerjavi s položajem moških v Sloveniji. IB revija (Ljubljana) 51/2, 5–13.
Helena DOBROVOLJC, 2014: Ženski spol in samostalnik »vodja«. Jezikovna svetovalnica ISJFR. Dostop 31. 3. 2020 na www.fran.si.
Marija JEŽ, 1998: Iz teorije feminativov. Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 223–230.
Maca JOGAN, 2001: Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Aleksandra KANJUO MRČELA, 1992: Ali so »družinske kraljice« lahko tudi »šefice«? Ko odgrneš sedem tančic. Ur. Marija Cigale et. al. Ljubljana: Društvo Iniciativa. 77–87.
Boris KERN, 2015: Politična korektnost in slovaropisje. Škrabčevi dnevi 8. Zbornik prispevkov s simpozija 2013. Ur. Danila Zuljan Kumar, Helena Dobrovoljc. Nova Gorica: Založba Univerze. 144–154.
Boris KERN, Helena DOBROVOLJC, 2017: Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši? Jezikovna svetovalnica ISJFR. Dostop 31. 3. 2020 na www.fran.si.
Tomo KOROŠEC, 1998: Slovenski vojaški jezik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Nina LEDINEK, 2019: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija. Slavistična revija 67/2, 189–201.
Majda MERŠE, 2008: Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavia Centralis 1/2, 30–52.
– –, 2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Ljubljana: Založba ZRC.
Drago MEŽNAR, 2009: Enakost na delovnem mestu (primerjava med Slovenijo in Evropsko unijo). Podjetje in delo 35/3–4, 665–684.
Tjaša MARKEŽIČ, 2012: Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi. Jezikoslovni zapiski 18/1, 127–142.
– –, 2018: (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini. Slavia Centralis 11/1, 61–78.
Marko STABEJ, 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 57–68.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1994/95: Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja. Jezik in slovstvo 40, 285–291.
Nada ŠABEC, 2019: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini. Slavistična revija 67/2, 291–299.
Mojca ŠAUPERL, Helena DOBROVOLJC, Jasna JERAM, Maksimiljan GULIĆ, 2018: Smernice za spolno občutljivo raba jezika. Dostop 31. 3. 2020 na https://www.rtvslo.si/files/varuhinja/2020-02-11-smernice_za_spolno_obcutljivo_rabo_jezika.pdf.
Saška ŠTUMBERGER, 2019: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb. Slavistična revija 67/2, 203–211.
Jože TOPORIŠIČ, 1966: Slovenski knjižni jezik. Maribor: Obzorja.
– –, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79.
– –, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Peter WEISS, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2, 163–167.
Igor ŽAGAR, Mirjam MILHARČIČ HLADNIK, 1995: Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Neseksistična raba jezika. Ur. V. Kozmik, J. Jeram. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. 7–18.
Sabina ŽNIDARŠIČ ŽAGAR, 2007: Historična perspektiva – aktualni položaj žensk na trgu dela v Republiki Sloveniji. Med javnim in zasebnim: ženske na trgu dela. Ur. M. Sedmak, Z. Medarić. Koper: Univerza na Primorskem. 11–41.
Copyright (c) 2020 University of Maribor Press
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License.
Copyrights
Authors of accepted manuscripts will retain copyright in their work, but will assign to Slavia Centralis the permanent right to electronically distribute their article. Authors may republish their work (in print and/or electronic format) as long as they acknowledge Slavia Centralis as the original publisher. Authors may also share the published version on their own websites, departmental webpages, or institutional repositories.
Plagiarism Policy
Slavia Centralis is a non-commercial, open access, electronic research journal. As such it pledges to uphold certain ethical principles regarding confidentiality, originality and intellectual fair play. Slavia Centralis takes copyright infringement and plagiarism very seriously and all submissions may be checked with duplication detection software.
Authors must:
- Ensure that all work submitted is original, fully referenced and that all authors are represented accurately. The submission must be exclusive and not under consideration elsewhere.
- Obtain all permissions from copyright owners for 3rd party material (e.g. quotations, illustrations, tables, etc.).