Spodbujanje družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju: Predšolska bralna značka

  • Dragica Haramija Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.2.33–45.2019
Ključne besede: družinsko branje, bralna pismenost, Predšolska bralna značka, otroška literatura

Povzetek

V prispevku se osredinjamo na razvijanje družinskega branja, ki je eden od temeljev Predšolske bralne značke (PBZ). S pomočjo ankete smo zbrali rezultate o vključenosti otrok v PBZ in opise drugih dejavnosti, ki spodbujajo družinsko branje. Zanimalo nas je tudi delo mentorjev branja, predvsem načini izbiranja priporočenih gradiv za branje v krogu družine in metode preverjanja prebranega. V sklepnem delu so podane smernice za pripravo kakovostnih bralnih seznamov, ki so lahko v pomoč staršem in otrokom pri izboru bralnih gradiv. Spodbujanje
družinskega branja je tudi eden od ciljev predloga Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti (2017), ki skrbno presoja tudi specifične cilje in ravni pismenosti od otrok v predšolskem obdobju do odraslih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Dragica Haramija, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: dragica.haramija@um.si

Literatura

Mara COTIČ, 2011: Učenje in poučevanje različnih vrst pismenosti. Razvijanje različnih pismenosti. Ur. M. Cotič, V. Medved Udovič, S. Starc. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annalis (Knjižnica Annalis Ludus). 11–18.
Dragica HARAMIJA, Tina VRŠNIK PERŠE, 2017: Končno poročilo projekta V objemu besed. Dostop 7. 7. 2018 na: http://www.bralnaznacka.si/sl/projekt-v-objemu-besed/koncnoporocilo-projekta/.
Tjaša JUG, Polona VILAR, 2015: Focus group interview through storytelling: researching pre-school children‘s attitudes towards books and reading. Journal of Documentation 71/6. 1300–1316.
Livija KNAFLIČ, 2002: Kako družinska pismenost vpliva na pismenost otrok. Psihološka obzorja 11/2, 37–52.
– –, 2009: Priročniku na pot. Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ur. L. Knaflič, N. Bucik. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 6.
Metka KORDIGEL ABERŠEK, 2008: Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Boža KRAKAR VOGEL, 2016: Oblike kurikularnega branja literature. Otrok in knjiga 43/95, 5–16.
Lisa KROLAK, 2006: The Role of Libraries in the Creation of Literate Environments. Hamburg: UNESCO Institute for Education.
Ljubica MARJANOVIČ UMEK, Simona KRANJC, Urška FEKONJA, 2006: Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
Ljubica MARJANOVIČ UMEK, Kaja HACIN, Urška FEKONJA PEKLAJ, 2018: Zgodnja pismenost otrok: učinek vrtčevskih in družinskih dejavnikov. Sodobna pedagogika 69/1, 10–27.
Vida MEDVED UDOVIČ, 2011: Večrazsežna pismenost izziv sedanjosti. Razvijanje različnih pismenosti. Ur. M. Cotič, V. Medved Udovič, S. Starc. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annalis (Knjižnica Annalis Ludus). 37–45.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017: Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti (predlog). Dostop 7. 7. 2018 na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/novice/doc/Bralna_Pismenost_javna_razprava_april_2017.doc.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2018: Seznam vrtcev. Evidenca zavodov in programov. Dostop 5. 7. 2018 na: https://paka3.mss.edus.si/registriweb/SeznamVrtci.aspx.
Sonja PEČJAK, Ana GRADIŠAR, 2015: Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Igor SAKSIDA, 2017: Bralni dogodek v vrtcu. V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti. Ur. D. Haramija. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta. 47–54.
Amalija ŽAKELJ, Milena IVANUŠ GRMEK, 2011: Rezultati učencev pri nacionalnem preverjanju znanja in socialno-kulturno okolje. Pedagoška obzorja 26/4, 3–17.
Objavljeno
2020-11-07
Kako citirati
Haramija D. (2020). Spodbujanje družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju: Predšolska bralna značka. Slavia Centralis, 12(2), 33–45. https://doi.org/10.18690/scn.12.2.33–45.2019
Številka
Letn. 12 Št. 2 (2019)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.