Medbesedilne reference in literarni kanon v otroški in mladinski književnosti

  • Dragica Haramija Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.207-220.2023
Ključne besede: literarni kanon, medbesedilnost, mem, metamorfoza, pravljica, žaba

Povzetek

Prispevek je osredinjen na različne oblike medbesedilnosti v otroški in mladinski književnosti. Za povezovanje medbesedilnih elementov je nujno poznavanje kanonskih besedil, brez česar sodobna literarna dela, ki vsebujejo tovrstne elemente, ne funkcionirajo, ali pa se vsaj del zgodbe zaradi nepoznavanja izhodiščnega besedila izgubi. Kot primer različnih medbesedilnih navezav so predstavljene pravljice o metamorfozi žabe kot glavnega literarnega lika, ki je hkrati tudi naslovni lik izbranih zgodb (razen pri Prap): izhodiščno besedilo bratov Grimm Žabji kralj ali železni Henrik, Saše Vegri Jure kvak kvak, Lile Prap 1001 pravljica, Bine Štampe Žmavc O žabi in princu ter O začaranem žabcu Andreja Rozmana Roze.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Dragica Haramija, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: dragica.haramija@um.si

Literatura

Kasilda BEDENK in Milena Mileva BLAŽIĆ, 2018: Pravljice bratov Grimm: od prvotne rokopisne zbirke iz leta 1810 do recepcije na Slovenskem. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Tomaž BEŠTER, 2013: Bibliografija prevodov pravljic bratov Grimm v slovenskem jeziku. Knjižnica 57/1, 17–85.
Nadia BLAJEVITCH, 2018: 10 največkrat prevajanih knjig. https://www.prevajalska--akademija.si/2018/06/12/10-najveckrat-prevajanih-knjig/ (6. 5. 2023).
Jean CHEVALIER in Alain GHEERBRANT, 1993: Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jožica ČEH STEGER, 2014: Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk. Slavia Centralis 7/1, 73–85.
Alenka GOLJEVŠČEK, 1991: Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Dragica HARAMIJA, 2012: Tipologija pravljic na Slovenskem. Otrok in knjiga 39/83, 12–23.
Andrej ILC, 2006: Nekoč sta živela dva brata … (Spremna beseda). Jacob in Wilhelm GRIMM: Pravljice. (Zbirka Veliki pravljičarji). Ljubljana: Mladinska knjiga. 321–329.
Marko JUVAN, 1991: Ostrina kriterija. Literatura 13/3, 116–135.
Marko JUVAN, 1999: Medbesedilnost – figure in vrste. Slavistična revija 47/4, 393–416.
Marko JUVAN, 2000: Intertekstualnost. (Zbirka Literarni leksikon, 45). Ljubljana: DZS.
Natalia KALOH VID, 2022: Parodije didaktičnih vikorijanskih verzov v slovenskih prevodih Aličinih dogodivščin v Čudežni deželi. Slavia Centralis 15/1, 233–248.
Max LÜTHI, 2011: Evropska pravljica: forma in narava. Ljubljana: Založba Sophia.
Primož MLAČNIK, 2019: Kulturistike – kulturološka branja beletristike. Slavia Centralis 12/2, 46–57.
Perry NODELMAN, 1996: The Pleasure of Children’s Literature. New York: Longman.
Vladimir Jakovljevič PROPP, 2013: Zgodovinske korenine čarobne pravljice. Ljubljana: ZRC SAZU.
Martina POTISK, 2012: Medbesedilni vidiki Jančarjevih romanov Drevo brez imena in To noč sem jo videl. Slavia Centralis 5/2, 82–93.
Jutka RUDAŠ, 2009: Literatura – kultura – (kon)tekst. Slavia Centralis 2/2, 193–200.
Esra SEVER SEREZRI, 2023: Children’s Literature: Exploring Intertextual Relationships. Children’s Literature in Education. Springer, publish online first: https://doi.org/10.1007/s10583-022-09522-8 (6. 5. 2023).
Robert SNEDDEN, 1996: Kaj je dvoživka? Ljubljana: DZS.
Zena SUTHERLAND, 1997: Children and book. Washington: Addison-Wesley Educational Publishers Inc.
Jack ZIPES, 2008: What Makes a Repulsive Frog So Appealing: Applying Memetics to Folk and Fairy Tales. Journal of Folklore Research 45/2, 109–143. https://www.jstor.org/stable/40206971 (6. 5. 2023).
Jack ZIPES, 2015: Grimm Legacies: The Magic Spell of the Grimms’ Folk and Fairy Tales. Princeton: Princeton University Press.
Jack ZIPES, 2022: Nezadržna moč pravljic: kulturna in družboslovna zgodovina žanra. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Breda ZUPANČIČ, 2007: Fran Albreht in Grimmove pravljice. Otrok in knjiga 70/34, 25–53.
Jaromir ZPĔVÁK, 1998: Dvoživke in plazilci. (Veliki priročniki, 26). Maribor: Obzorja.
Objavljeno
2023-12-30
Kako citirati
Haramija D. (2023). Medbesedilne reference in literarni kanon v otroški in mladinski književnosti. Slavia Centralis, 16(2), 207-220. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.207-220.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.