Protestantska knjižna tradicija in normiranje slovenskega (govorjenega) jezika
Povzetek
Protestantska tradicija, ki na Slovenskem predstavlja »živi« temelj knjižnega jezika, je slovenski govorjeni knjižni jezik ustvarila kot naravni konstrukt, ki sedaj z novimi tehnologijami in mediji (predvsem radiem in televizijo) živi povsem samosvoje življenje. V članku na novo opredelim odnos do knjižnosti in celotnega protestantskega izročila, obenem pa predstavim nujnost povezanosti pisnega jezika s standardizacijo sodobnega govorjenega jezika. Predvsem pa izpostavim samosvoj razvoj slovenskega knjižnega jezika, ki ni v celoti primerljiv niti z nam bližnjo češko jezikovno situacijo in jezikoslovjem, ki je imelo (pre)velik vpliv na slovenski prostor.
Prenosi
Literatura
František ČERMÁK, 1996: Obecná a spisovná čeština: Poměr, funkce a metodologie. Spisovnost a nespisovnost dnes. Ur. R. Šramel. Brno. (Sborník prací Pedagogické fakulty MU v Brně, Svazek 133). 14–18.
Petr ČORNEJ, 1992: Vše podstatné z českych dějin. Praga: Práh.
Marjan DOLGAN, 1996: Govorno ustvarjanje. Ljubljana: Rokus. 63–79.
Ivan GRAFENAUER, 1973: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba (Mariborski tisk).
Igor GRDINA, 1999: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Založba Obzorja.
Vojko GORJANC, Simon KREK, Damjan POPIČ, 2015: Med ideologijo knjižnega in standardnega jezika. Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ur. Vojko Gorjanc idr. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Marko JESENŠEK, 2010: Slovenski knjižni jezik med središčem in obrobjem – normativnost in/ali partikularizem. Vloge središča: konvergenca regij in kultur. Uredila Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 21). 13–22.
– –, 2018: Prekmurski knjižni jezik med knjižno normo in narečjem. Maribor: Univerzitetna založba, Univerza v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 129).
NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj 14, list 1 (1856)–tečaj 60, list 52 (1902). Ljubljana: J. Blaznikovi dediči, 1856–1902.
Martina OROŽEN, 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: [Filozofska fakulteta].
Jozef PALLAY, 2017: Slovinsko-slovenské paralely jazykového purizmu v medzivojnovom období. Sedemdeset let slovakistike v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 141–152.
Zdena Palková, 1997: Fonetika a fonologie češtiny: s obecným úvodem do problematiky oboru. Praha: Karolinum, nakladatelství Univerzity Karlovy.
Boris Paternu, 1986: Protestantizem in konstituiranje slovenske književnosti. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. Breda Pogorelec s sodelovanjem Jožeta Koruze. Ljubljana: [Filozofska fakulteta]. (Obdobja, 6). 53–74.
Mirko RUPEL, 1946: Slovensko pravorečje. Ljubljana: DZS.
Petr SGALL, Jiř HRONEK, 1992: Čeština bez přikras. Praha: H & H.
Andrej SKUBIC, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.
Marko STABEJ, 2010: V družbi z jezikom. Ljubljana: Trojina.
Zdeněk STARY, 1994: Ve jménu funkce a intervence. Praha: Univerzita Karlova.
Aleksandr STICH, 1991: O počátcích moderní spisovné češtiny. Naša Řeč 74/2, 57–62.
Cvetka ŠERUGA PREK, Emica ANTONČIČ, 2003: Slovenska zborna izreka. Priročnik z vajami za javne govorce (knjiga in zvočna zgoščenka). Maribor: Aristej.
Hotimir TIVADAR, 2003: Aktualna vprašanja slovenskega pravorečja. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa. Ur. Stanisław Gajda, Ada Vidovič Muha. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej; [Ljubljana]: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. [281]–299.
– –, 2006: Slovenski medijski govor v 21. stoletju in pravorečje – RTV Slovenija vs. komercialne RTV-postaje. Kapitoly s fonetiky a fonologie slovanských jazyků. Praga: Filozofska fakulteta Karlove univerze. 209–226.
– –, 2010a: Slovenski jezik med knjigo in Ljubljano. Vloge središča: konvergenca regij in kultur. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 35–44.
– –, 2010b: Gradivna utemeljenost opisa slovenskega govorjenega jezika. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ur. Vojko Gorjanc, Andreja Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 53–62.
– –, 2011: Regionalna (in socialna) različnost slovenskega (knjižnega) jezika v zgodovini in sedanjosti. Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta. 80–91.
– –, 2012: Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost. Slavistična revija 60/4, 587–601. Dostopno 29. 4. 2019 na: http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_4_02.pdf.
– –, 2016: Položaj pravorečja in retorike v sodobnem svetu: govorno neznanje in z njim povezana socialna diferenciacija. Slovenščina danes/Dialogi 52/7–8, 135–150.
– –, 2018: Slovensko pravorečje kot samostojna kodifikacijska knjiga? Slavia Centralis 11/2, 158–171.
Jože TOPORIŠIČ, 1991: Slovenska slovnica. Pregledana in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja.
– –, 2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja.
Primož TRUBAR, 2002: Zbrana dela Primoža Trubarja 1. Ljubljana: Rokus (Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar).
Boris URBANČIČ, 1987: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Delavska enotnost.
– –, 1995: Česko-slovinské kulturní styky. Praha: Euroslavica.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1998a: Dynamika normatívnych kritérií v slovanských jazykoch (na základe slovinských skúseností). Jazykovedný časopis 49/1–2, 35–56.
– –, 1998b: Družbeno-politični vidik normativnosti v slovanskih knjižnih jezikih. Slavistična revija 46/1–2, 95–116.
– –, 2003: Položaj sodobnega slovenskega knjižnega jezika. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa. Ur. Stanisław Gajda, Ada Vidovič Muha. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej; [Ljubljana]: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 41–58.
Božo VODUŠEK, 1933: Za preureditev nazora o jeziku. Ljubljana: [založili sotrudniki, Krog]. 66–76.
– –, 1958/59: Historična pisava in historična izreka. Jezik in slovstvo IV, 193–200.
Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ZCS). Ur. zb. M. Benedik. Avtor dodatnega besedila Z. Kumer. Celje: Mohorjeva družba, 1991.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.