Sodobni pristop k jezikovnemu svetovanju v gledališču na Slovenskem
Povzetek
Članek predstavi različne pristope glede jezikovnega svetovanja v dramskem gledališču. V okviru zgodovine gledališkega lektorstva izpostavi pomen modernega dramaturškega koncepta pri oblikovanju sodobnega odrskega govora. Na podlagi uprizoritve besedila Generacije (1977) Dušana Jovanovića prikaže jezikovni nazor dramaturga in lektorja Marka Slodnjaka, ki je presegel takratno konservativnost v odrskem govoru. Slodnjakov jezikovni nazor in kritiški odzivi na Generacije so izhodišče za oblikovanje novega modela jezikovnega svetovanja v okviru odrskega govora, temelječega na kognitivizmu.
Prenosi
Literatura
Kozma AHAČIČ (ur.), 2015: Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. Http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.
Emica ANTONČIČ, 1987: Lektor v današnjem gledališču. Jezik in slovstvo 33/3, 62–65.
Anton BAJEC, 1955: O pogovornem jeziku. Jezik in slovstvo 1/6–7, 161–165.
Agnieszka BĘDKOWSKA KOPCZYK, 2004: Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku: kognitivni pristop. Ljubljana: Študentska založba.
Rhonda BLAIR, Amy COOK (ur.), 2016: Theatre, Performance and Cognition: Languages, Bodies and Ecologies. London: Bloomsbury.
Silvija BOROVNIK, 2005: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Helena DOBROVOLJC, Nataša JAKOP, 2012: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: ZRC.
Jože FAGANEL, 1998: Oton Župančič – začetnik gledališkega lektorstva. Sodobnost 46/6–7, 544–547.
Gledališki terminološki slovar. http://bos.zrc-sazu.si/c/term/gledaliski/index.html
Herbert GRÜN, 2012: Pripis iz prakse: K debati o pogovornem jeziku v dramatičnem dialogu. Svobodne roke: Antologija teoretske misli o slovenskem gledališču (1899–1979). Ur. Blaž Lukan in Primož Jesenko. Ljubljana: Maska. 257–260.
Alojz IHAN, 1996: Intervju: Jože Faganel. Sodobnost 44/10, 814–822.
Primož JESENKO, 2008: Dramaturški koncepti v slovenskem gledališču 1950–1970: Herbert Grün, Lojze Filipič, Bojan Štih. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, AGRFT.
Dušan JOVANOVIĆ, 1981: Osvoboditev Skopja in druge gledališke igre. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jože KORUZA, 1997: Slovenska dramatika po letu 1965. Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti. Ur. Gregor Kocijan s sodelovanjem M. Kmecla in A. Skaze. Ljubljana: Mihelač. 220–229.
Majda KRIŽAJ, 1992/93: Pogovor z lektorico Majdo Križajevo. Ariel Dorfman: Deklica in smrt. Gledališki list MGL, št. 7, 21–22.
– –, 1996/97: Indiskretni šarm perverzije. David Mamet: Seksualna perverzija v Chicagu. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, št. 3, 11–12.
Blaž LUKAN, 2001: Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
– –, 2010: Evropeizacija slovenskega gledališča: rojstvo moderne režije. Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Ur. Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan, Maja Šorli. Ljubljana: AGRFT, Maska. 89–125.
Mirko MAHNIČ, 1949/50: O odrskem jeziku in izreki. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, št. 8, 181–184.
Franc MARUŠIČ, Rok ŽAUCER, 2015: Jože Toporišič. Slovenska slovnica. Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Ur. Kozma Ahačič. Različica 1.0. Http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/46/1976-toporisic. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.
Bruce McCONACHIE, 2007: Falsifiable Theories for Theatre and Performance Studies. Theatre Journal 59/4, 553–577.
– –, 2013: Theatre and Mind. Houndmills [etc.]: Palgrave Macmillan.
Katarina PODBEVŠEK, 2010: Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja. Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja. Ur. Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan, Maja Šorli. Ljubljana: AGRFT, Maska. 195–238.
– –, 2011: Resničnostni govor v uprizoritvi Zupančičevega Hodnika (sodobna gledališkolektorska izhodišča). Sodobna slovenska književnost (1980–2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja 29). 211–217.
– –, 2012: Jezikovni hibridi v sodobnih slovenskih uprizoritvenih praksah. Hibridni prostori umetnosti. Ur. Barbara Orel, Maja Šorli, Gašper Troha. Ljubljana: AGRFT, Maska. 15–36.
Breda POGORELEC, 1965: Vprašanja govorjenega jezika. Jezikovni pogovori 1. Ur. France Vurnik. Ljubljana: Cankarjeva založba. 132–156.
– – (ur.), 1983: Slovenščina v javnosti. Ljubljana: Republiška konferenca SZDLS, Slavistično društvo Slovenije.
– –, 2008: Jezikovno načrtovanje govornega jezika pri Slovencih. Spisi o govoru. Ur. Primož Vitez. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 75–85.
Malina SCHMIDT SNOJ, 2010: Tokovi slovenske dramatike: od začetkov k sodobnosti. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
Andrej E. SKUBIC, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.
Marko SLODNJAK, 1990: Bolečina in moč. Ur. Janez Pipan, Ivo Svetina. Ljubljana: 109. zvezek Knjižnice MGL.
Tatjana STANIČ, 1996/97: Konverzacija brez komunikacije. John Osborne: Ozri se v gnevu. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, št. 1, 51–52.
Cvetka ŠERUGA PREK, Emica ANTONČIČ, 22007: Slovenska zborna izreka: priročnik z vajami za javne govorce. Maribor: Založba Aristej.
Nada ŠUMI, 1986/87: Prostor jezikovne ustvarjalnosti pri prevajanju za gledališče. Jezik in slovstvo 32/2–3, 73–77.
Hotimir TIVADAR, 1999: Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku. Slavistična revija 47/3, 341–361.
– –, 2003: Aktualna vprašanja slovenskega pravorečja. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa. Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji. Ur. Stanisław Gajda, Ada Vidovič Muha. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 281–299.
– –, 2012: Nevarna razmerja med pisnim in govorjenim jezikom. Pravopisna stikanja: Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop. Ljubljana: ZRC. 203–211.
– –, 2012a: Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost. Slavistična revija 60/4, 587–601.
– –, 2016: Slovenska fonetika za tuje študentke in študente. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. SSJLK. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 111–116.
– –, Martin VRTAČNIK, 2013: Vloga govora v sodobnem dramskem gledališču. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. Andreja Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja 32). 451–456.
Jože TOPORIŠIČ, 1978: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Obzorja.
– –, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Cathy TURNER, Synne BEHRNDT, 2011: Dramaturgija in predstava. Ljubljana: 155. zvezek Knjižnice MGL.
Martin VRTAČNIK, 2012: Gledališki lektor – njegova funkcija in namen v sodobnosti. Jezik in slovstvo 57/3–4, 101–114.
– –, 2014: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt). Recepcija slovenske književnosti. Ur. Alenka Žbogar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja 33). 537–544.
– –, Hotimir TIVADAR, 2015: Odrski govor na Slovenskem z vidika pravorečja. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 837–845.
Copyright (c) 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.