Remnants of Serbo-Croatian Lexis in Present-day Croatian

  • Dario Lečić Univerza v Zadru, Oddelek za jezikoslovje
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.7.2.49–66.2014
Ključne besede: hrvaščina, srbščina, srbizmi, jezikovni purizem, besedje

Povzetek

OSTANKI SRBOHRVAŠKE LEKSIKE V DANAŠNJI HRVAŠČINI

Članek se ukvarja s procesom jezikovnega purizma in prisotnostjo srbizmov v hrvaščini. Skušamo ugotoviti, ali govorci hrvaškega jezika poznajo in uporabljajo leksikalne elemente, za katere na splošno velja, da so bolj značilni za srbščino. V ta namen smo uporabili dva vira podatkov: korpus hrvaškega jezika in anketni vprašalnik. Rezultati kažejo, da se govorci hrvaškega jezika v veliki meri zavedajo razlik med hrvaščino in srbščino. Večina govorcev sicer pozna pomen leksemov, ki so bili uporabljani v srbohrvaškem obdobju, a jih večinoma ne uporabljajo. Zaključimo lahko, da se proces čiščenja hrvaščine uspešno izvaja (četudi še zdaleč ni dokončan), pri čemer avtor nasprotuje upravičenosti tega postopka.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Dario Lečić, Univerza v Zadru, Oddelek za jezikoslovje

Zadar, Hrvaška. E-pošta: dario.lecic@gmail.com

Literatura

Vladimir ANIĆ, 2004: Veliki rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb: Novi Liber.
Stjepan BABIĆ, 1993: Najbolja i najgora riječ 1993. godine. Jezik 41/1, 29–31.
Nataša BAŠIĆ, 2005: Jezična politika kao razgradnja hrvatskih jezičnih norma. Jezik 52/1, 7–21.
Inoslav BEŠKER, 2007: Filološke dvoumice. Zagreb: Jesenski i Turk.
Vladimir BRODNJAK, 1993: Razlikovni rječnik srpskog i hrvatskog jezika. Zagreb: Školske novine.
Dalibor BROZOVIĆ, 1978: Hrvatski jezik, njegovo mjesto unutar južnoslavenskih i drugih slavenskih jezika, njegove povijesne mijene kao jezika hrvatske književnosti. Hrvatska književnost u evropskom kontekstu. Ed. Aleksandar Flaker and Krunoslav Pranjić. Zagreb: Liber 9–83.
– –, 2008: Jesu li Bečki i Novosadski ‘dogovori’ samo beznačajne epizode i činovi unitarističkog nasilja – ili jedine osnovne točke u hrvatskoj novoštokavskoj standardizaciji? Identitet jezika jezikom izrečen. Ed. Anita Peti-Stantić. Zagreb: Srednja Europa. 33–42.
Damir ĆAVAR and Dunja BROZOVIĆ RONČEVIĆ, 2012: Riznica: The Croatian Language Corpus. Prace filologiczne LXIII, 51–66.
Alemko GLUHAK, 2004: Jezik vremena Marije Jurić Zagorke. Grička vještica, knjiga 7: Buntovnik na prijestolju. Marija Jurić Zagorka (Ed. Miroslava Vučić). Zagreb: Školska knjiga. 664–685.
Robert D. GREENBERG, 2004: Language and Identity in the Balkans: Serbo-Croatian and its Disintegration. New York: Oxford University Press.
Mate KAPOVIĆ, 2011: Language, Ideology and Politics in Croatia. Slavia Centralis IV/2, 45–56.
Snježana KORDIĆ, 2010: Jezik i nacionalizam. Zagreb: Durieux.
Barbara OCZKOWA, 2010: Hrvati i njihov jezik. Zagreb: Školska knjiga.
Anita PETI-STANTIĆ (ed.), 2008: Identitet jezika jezikom izrečen. Zagreb: Srednja Europa.
Ivo PRANJKOVIĆ, 2008: Sučeljavanja: polemički dueli oko hrvatskoga jezika i pravopisa. Zagreb: Disput.
Josip SILIĆ, 2008: Neetnički i etnički identitet. Identitet jezika jezikom izrečen. Ed. Anita Peti-Stantić. Zagreb: Srednja Europa. 57–62.
Marko TADIĆ, 1998: Raspon, opseg i sastav korpusa suvremenoga hrvatskoga jezika. Filologija 30–31, 337–347.
Stjepko TEŽAK, 1999: Hrvatski naš (ne)zaboravljeni. Zagreb: Tipex.
Objavljeno
2020-10-26
Kako citirati
Lečić D. (2020). Remnants of Serbo-Croatian Lexis in Present-day Croatian. Slavia Centralis, 7(2), 49–66. https://doi.org/10.18690/scn.7.2.49–66.2014
Številka
Letn. 7 Št. 2 (2014)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2014 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.