Metafizika bede (Attila József, A. B. Šimić, Srečko Kosovel)
Povzetek
Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Prenosi
Literatura
Béla N. HORVÁTH, 1992: »Egy kis márványból rak falut …«. József Attila és a folklór. Budapest: Babits Kiadó.
Marko JUVAN, 2003: Srečko Kosovel med moderno, avantgardo in modernizmom. Literarni izzivi. Maribor: SAZU. Univerza Maribor – Pedagoška fakulteta. 106–122.
Matevž KOS, 1997: Kako brati Kosovela. Srečko Kosovel: Izbrane pesmi. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 129–165.
Srečko KOSOVEL, 1964: Zbrano delo I. (2. izdaja). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Ivan Goran KOVAČIĆ, 1975: Pjesnik tijela i siromaha. Novele, pjesme, eseji, kritike i feljtoni. Zagreb: Zora. Matica hrvatska. (Pet stoljeća hrvatske književnosti 135).
Cvjetko MILANJA, 2000: Pjesništvo hrvatskog ekspresionizma. Zagreb: Matica hrvatska.
Boris A. NOVAK, 2005: Kosovel, velik pesnik in slab verzifikator. Primerjalna književnost (posebna številka), 7–17.
Miklós SZABOLCSI, 1977: Érik a fény. József Attila élete és pályája 1923–1927. Budapest: Akadémiai Kiadó. 311–312.
Antun Branko ŠIMIĆ, 1960: Sabrana djela. Knjiga III. Proza II. Zagreb: Znanje.
Franc ZADRAVEC, 1986: Srečko Kosovel (1904–1926). Koper, Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska.
Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.