Some Attitudes of Professionals Towards the Agility of Their Educational Institution
Keywords:
agility, educational institution, professionals, attitudes, changes
Abstract
Agility as a special way of thinking and acting was created by programmers and has spread to the pedagogical field. We are presenting the results of a survey among 184 professionals from various Slovenian educational institutions (EI) for the purpose of determining their attitudes towards the agility of EI. The results show that respondents agree the most with positive actions, positive emotions and care for children. They are most indecisive about simplifying issues and problems and highlighting mistakes. Based on multivariate hierarchic cluster analysis, we determined three clusters that, according to our research, define agile EI. We named them as follows: the individual and the operation of EI, positive mindset and adequate communication. All clusters relate to human resources and confirm the statement that the greatest challenge is to achieve change in people.
Downloads
Download data is not yet available.
References
Aleksander, J. (2019). Agilnost v organizacijah. IBS Newsletter Poročevalec, 9(2). Pridobljeno s http://porocevalec.ibs.si/en/component/content/article/83-letnik-9-t-2/385-izr-prof-dr-jane-aleksander-agilnost-v-organizacijah. (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Appelbaum, S., St-Pierre, N., in Glavas, W. (1998). Strategic organizational change: the role of leadership, learning, motivation and productivity. Management Decision, 36(5), 289–301.
Balas Rant, M., Grams, B., Trost, L., in Urankar, M. (2019). Agilnost združbe kot odraz osebne in organizacijske evolucije: Raziskava o vplivu osebne zrelosti na preference v organiziranju združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 102–118). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Baum, J. R., Frese, M., in Baron, R. A. (2007). The Psychology of Entrepreneurship. Mahwah, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates, Publisher.
Bervar Kotolenko, D., Kutnik, V., in Bertoncelj, L. (2020). Zakaj se podjetja bojijo agilnosti? Pridobljeno s https://www.mqportal.si/zakaj-se-podjetja-bojijo-agilnosti. (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Bolden, R. (2011). Distributed Leadership in Organizations: A Review of Theory and Research. International Journal of Management Reviews, 13(3), DOI:10.1111/j.1468-2370.2011.00306.x. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/228118715_Distributed_Leaders-hip_in_Organizations_A_Review_of_Theory_and_Research (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Brust Nemet, M. (2018). A Correlation between Teachers' Social and Pedagogical Competences and School Culture. Sodobna pedagogika, 69(3), 142–155.
COMPETO (b. l.) Agilna HR: nova nevesta ali stara v novi preobleki? Pridobljeno s https://www–.competo.si/blog/agilni-hr-nova-nevesta-ali-stara-v-novi-preobleki/ (Dostopno: 27. 7. 2022.)
Crawford, M. B. (2019). Delo za dušo: O lepoti dela z lastnimi rokami. Ljubljana: Družina.
Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos: Psihologija optimalnega izkustva. Ljubljana: UMco.
Cvetek, R. (2009). Bolečina preteklosti: Travma, medosebni odnosi, družina terapija. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba.
De Bono, E. (2018). Paralelno razmišljanje: Od sokratskega do debonovskega razmišljanja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Denning, S. (2019). Understanding The Agile Mindset. Pridobljeno s https://www.forbes.com/site–s/stevedenning/2019/08/13/understanding-the-agile-mindset/?sh=ee094895c17f (Dostop–no: 15. 1. 2021.)
Dolenc, D. (2018). Kaj so agilne organizacije? Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2018/08/–08/kaj-so-agilne-organizacije/(Dostopno: 28. 7. 2021.)
Dolenc, P., in Čehovin, G. (2020). Pojmovanja ustvarjalnosti in stališča do te pri sedanjih in bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 13(3), 289–310. Pridobljeno s https://doi.org/10.18690/rei.13.3.289-310.2020 (Dostopno 28. 7. 2022.)
Ðuvelek, S. (b. l.). Čas je, da začnemo probleme reševati učinkovito. Pridobljeno s http://kakosi.si/de–lavnica/ (Dostopno: 3. 2. 2021.)
Harris, A. (2008). Distributed leadership: According to the evidence. Journal of Educational Administration, 46(2), 172–188. Pridobljeno s https://doi.org/10.1108/09578230810863253 (Dostopno 8. 8. 2022.)
Howard, L. (2015). What does it mean to have an agile mindset? Pridobljeno s http://athena.ecs.cs–us.edu/~buckley/CSc170_F2018_files/What%20Does%20It%20Mean%20to%20Have%20an%20Agile%20Mindset.pdf (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Javornik Krečič, M. (2008). Pomen učiteljevega profesionalnega razvoja za pouk. Ljubljana: i2.
Jenson, R. (1998). Naredite iz življenja več. Ljubljana: Lisac & Lisac.
Kahneman, D. (2016). Razmišljanje, hitro in počasi. Ljubljana: UMco.
Kononenko, I. (2006). Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 418–421). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Košir, M. (2020). Duhovnost in religioznost v stresnih situacijah in mesto duhovnosti v psihoterapiji. Bogoslovni vestnik, 80(4), 915–925.
Kovač, J., in Gajšek, B. (2019). Opredelitev in razsežnosti agilne združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 3–15). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Kovačič, J. (2018). Postanimo agilni – razvijajmo agilnost skozi agilno mišljenje, čustvovanje, motiviranje in sodelovanje. Pridobljeno s https://taktika-plus.si/postanimo-agilni/ (Dostopn–o: 27. 7. 2021.)
Kožuh, A. (2018). Creativity: Didactic Challenge of a Modern Teacher. Sodobna pedagogika, 69(3), 156–169.
Kupec, B. (2017). Vitko in agilno: Kmalu nič več konkurenčna prednost, ampak pogoj za preživetje. Pridobljeno s https://www.finance.si/8855968/(intervju)-Vitko-in-agilno-kmalu-nic-vec-ko–nkurencna-prednost-ampak-pogoj-za-prezivetje?cctest& (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2013). Agilno prilagajanje spremembam je pomembnejše od načrtov. Pridobljeno s, https://www.dnevnik.si/1042581359 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2021). Agilnost je treba živeti, ne le uporabljati. Pridobljeno s https://podjetnik.ne–t/agilnost-je-treba-ziveti-ne-le-uporabljati/ (Dostopno: 3. 9. 2021.)
Manifest agilnega razvoja programske opreme (Manifesto for Agile Software Development) (2001). Pridobljeno s https://agilemanifesto.org/iso/sl/manifesto.html (Dostopno: 8. 8. 2022.)
McIntosh, S. (2016). What Exactly is the Agile Mindset? Pridobljeno s https://www.infoq.com/arti–cles/what-agile-mindset/(Dostopno: 15. 1. 2021.)
Milošević, D. (2016). Agilna metodologija. Pridobljeno s https://dusanmilosevic.com/agilna-metodo–logija/ (Dostopno: 28. 6. 2021.)
Miklavčič, E. (2021). Refleksivna praksa razrednih učiteljev: Magistrsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Musek, J. (2006a). Predgovor. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 395). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Musek, J. (2006b). Dimenzije duhovnosti. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 426–431). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Preša, A., Rakovec, K., Rozman, P., Murn, M., in Rešetič, N. (2019). Pregled ključnih znanstvenih objav s področja agilnih organizacij. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 119–136). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Salvetti, F., in Bertagni, B. (2020). Leadership 5.0: An Agile Mindset for a Digital Future. International Journal of Advanced Corporate Learning, 13(2). Pridobljeno s ttps://www.online-journals.org/in–dex.php/i-jac/article/view/17033 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Savitha, G., in Nair, J. (2020). Embracing the Agile Mindset: Faculty Perspective. IJRP, 65(1), 103–108. Pridobljeno shttps://ijrp.org/paper-detail/1578 (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Seligman, M. E. P. (2009). Naučimo se optimizma. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Sitar, A. S. idr. (ur.). (2019). Agilna organizacija: Zbornik referatov. Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Sušec, Z. (2019). Agilna šola: Vpeljevanje sodobnih metod pouka za razvijanje veščin 21. stoletja. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 88–101). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Šerbetar, I., in Sedlar, I. (2016). Assessing Reliability of a Multi-Dimensional Scale by Coefficient Alpha. Elementarno izobraževanje, 9(1/2), 189–195.
Šprajc, P., in Podbregar, I. (2019). Vidiki izgorelosti v sodobno organizaciji. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 38–48). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Trobok, M. (2019). Znamo li šta znači raditi agilno ili taj termin koristimo napamet? Pridobljeno s https://www.netokracija.rs/sta-znaci-agilno-154973 (Dostopno: 28. 7. 2021.).
Wolhuter, C. C. (2022). Education for Sustainable Development: Imperative, Realistic, or Chimera. Sodobna pedagogika, 73(2), 150–163.
Zohar, D., in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.
Appelbaum, S., St-Pierre, N., in Glavas, W. (1998). Strategic organizational change: the role of leadership, learning, motivation and productivity. Management Decision, 36(5), 289–301.
Balas Rant, M., Grams, B., Trost, L., in Urankar, M. (2019). Agilnost združbe kot odraz osebne in organizacijske evolucije: Raziskava o vplivu osebne zrelosti na preference v organiziranju združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 102–118). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Baum, J. R., Frese, M., in Baron, R. A. (2007). The Psychology of Entrepreneurship. Mahwah, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates, Publisher.
Bervar Kotolenko, D., Kutnik, V., in Bertoncelj, L. (2020). Zakaj se podjetja bojijo agilnosti? Pridobljeno s https://www.mqportal.si/zakaj-se-podjetja-bojijo-agilnosti. (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Bolden, R. (2011). Distributed Leadership in Organizations: A Review of Theory and Research. International Journal of Management Reviews, 13(3), DOI:10.1111/j.1468-2370.2011.00306.x. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/228118715_Distributed_Leaders-hip_in_Organizations_A_Review_of_Theory_and_Research (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Brust Nemet, M. (2018). A Correlation between Teachers' Social and Pedagogical Competences and School Culture. Sodobna pedagogika, 69(3), 142–155.
COMPETO (b. l.) Agilna HR: nova nevesta ali stara v novi preobleki? Pridobljeno s https://www–.competo.si/blog/agilni-hr-nova-nevesta-ali-stara-v-novi-preobleki/ (Dostopno: 27. 7. 2022.)
Crawford, M. B. (2019). Delo za dušo: O lepoti dela z lastnimi rokami. Ljubljana: Družina.
Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos: Psihologija optimalnega izkustva. Ljubljana: UMco.
Cvetek, R. (2009). Bolečina preteklosti: Travma, medosebni odnosi, družina terapija. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba.
De Bono, E. (2018). Paralelno razmišljanje: Od sokratskega do debonovskega razmišljanja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Denning, S. (2019). Understanding The Agile Mindset. Pridobljeno s https://www.forbes.com/site–s/stevedenning/2019/08/13/understanding-the-agile-mindset/?sh=ee094895c17f (Dostop–no: 15. 1. 2021.)
Dolenc, D. (2018). Kaj so agilne organizacije? Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2018/08/–08/kaj-so-agilne-organizacije/(Dostopno: 28. 7. 2021.)
Dolenc, P., in Čehovin, G. (2020). Pojmovanja ustvarjalnosti in stališča do te pri sedanjih in bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 13(3), 289–310. Pridobljeno s https://doi.org/10.18690/rei.13.3.289-310.2020 (Dostopno 28. 7. 2022.)
Ðuvelek, S. (b. l.). Čas je, da začnemo probleme reševati učinkovito. Pridobljeno s http://kakosi.si/de–lavnica/ (Dostopno: 3. 2. 2021.)
Harris, A. (2008). Distributed leadership: According to the evidence. Journal of Educational Administration, 46(2), 172–188. Pridobljeno s https://doi.org/10.1108/09578230810863253 (Dostopno 8. 8. 2022.)
Howard, L. (2015). What does it mean to have an agile mindset? Pridobljeno s http://athena.ecs.cs–us.edu/~buckley/CSc170_F2018_files/What%20Does%20It%20Mean%20to%20Have%20an%20Agile%20Mindset.pdf (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Javornik Krečič, M. (2008). Pomen učiteljevega profesionalnega razvoja za pouk. Ljubljana: i2.
Jenson, R. (1998). Naredite iz življenja več. Ljubljana: Lisac & Lisac.
Kahneman, D. (2016). Razmišljanje, hitro in počasi. Ljubljana: UMco.
Kononenko, I. (2006). Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 418–421). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Košir, M. (2020). Duhovnost in religioznost v stresnih situacijah in mesto duhovnosti v psihoterapiji. Bogoslovni vestnik, 80(4), 915–925.
Kovač, J., in Gajšek, B. (2019). Opredelitev in razsežnosti agilne združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 3–15). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Kovačič, J. (2018). Postanimo agilni – razvijajmo agilnost skozi agilno mišljenje, čustvovanje, motiviranje in sodelovanje. Pridobljeno s https://taktika-plus.si/postanimo-agilni/ (Dostopn–o: 27. 7. 2021.)
Kožuh, A. (2018). Creativity: Didactic Challenge of a Modern Teacher. Sodobna pedagogika, 69(3), 156–169.
Kupec, B. (2017). Vitko in agilno: Kmalu nič več konkurenčna prednost, ampak pogoj za preživetje. Pridobljeno s https://www.finance.si/8855968/(intervju)-Vitko-in-agilno-kmalu-nic-vec-ko–nkurencna-prednost-ampak-pogoj-za-prezivetje?cctest& (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2013). Agilno prilagajanje spremembam je pomembnejše od načrtov. Pridobljeno s, https://www.dnevnik.si/1042581359 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2021). Agilnost je treba živeti, ne le uporabljati. Pridobljeno s https://podjetnik.ne–t/agilnost-je-treba-ziveti-ne-le-uporabljati/ (Dostopno: 3. 9. 2021.)
Manifest agilnega razvoja programske opreme (Manifesto for Agile Software Development) (2001). Pridobljeno s https://agilemanifesto.org/iso/sl/manifesto.html (Dostopno: 8. 8. 2022.)
McIntosh, S. (2016). What Exactly is the Agile Mindset? Pridobljeno s https://www.infoq.com/arti–cles/what-agile-mindset/(Dostopno: 15. 1. 2021.)
Milošević, D. (2016). Agilna metodologija. Pridobljeno s https://dusanmilosevic.com/agilna-metodo–logija/ (Dostopno: 28. 6. 2021.)
Miklavčič, E. (2021). Refleksivna praksa razrednih učiteljev: Magistrsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Musek, J. (2006a). Predgovor. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 395). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Musek, J. (2006b). Dimenzije duhovnosti. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 426–431). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Preša, A., Rakovec, K., Rozman, P., Murn, M., in Rešetič, N. (2019). Pregled ključnih znanstvenih objav s področja agilnih organizacij. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 119–136). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Salvetti, F., in Bertagni, B. (2020). Leadership 5.0: An Agile Mindset for a Digital Future. International Journal of Advanced Corporate Learning, 13(2). Pridobljeno s ttps://www.online-journals.org/in–dex.php/i-jac/article/view/17033 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Savitha, G., in Nair, J. (2020). Embracing the Agile Mindset: Faculty Perspective. IJRP, 65(1), 103–108. Pridobljeno shttps://ijrp.org/paper-detail/1578 (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Seligman, M. E. P. (2009). Naučimo se optimizma. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Sitar, A. S. idr. (ur.). (2019). Agilna organizacija: Zbornik referatov. Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Sušec, Z. (2019). Agilna šola: Vpeljevanje sodobnih metod pouka za razvijanje veščin 21. stoletja. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 88–101). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Šerbetar, I., in Sedlar, I. (2016). Assessing Reliability of a Multi-Dimensional Scale by Coefficient Alpha. Elementarno izobraževanje, 9(1/2), 189–195.
Šprajc, P., in Podbregar, I. (2019). Vidiki izgorelosti v sodobno organizaciji. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 38–48). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Trobok, M. (2019). Znamo li šta znači raditi agilno ili taj termin koristimo napamet? Pridobljeno s https://www.netokracija.rs/sta-znaci-agilno-154973 (Dostopno: 28. 7. 2021.).
Wolhuter, C. C. (2022). Education for Sustainable Development: Imperative, Realistic, or Chimera. Sodobna pedagogika, 73(2), 150–163.
Zohar, D., in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.
Published
2023-03-23
How to Cite
Cencič M. (2023). Some Attitudes of Professionals Towards the Agility of Their Educational Institution. Journal of Elementary Education, 16(1), 39-57. https://doi.org/10.18690/rei.16.1.2686
Section
Scientific Articles
Copyright (c) 2023 Majda Cencič
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.