Nekatera stališča strokovnih delavcev do agilnosti njihovega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Ključne besede:
agilnost, vzgojno-izobraževalni zavod, strokovni delavci, stališča, spremembe
Povzetek
Agilnost kot poseben način mišljenja in delovanja so oblikovali programerji, razširila pa se je tudi na pedagoško področje. Predstavljamo rezultate raziskave med 184 strokovnimi delavci različnih slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) za namen ugotavljanja njihovih stališč o agilnosti VIZ. Rezultati kažejo, da se anketirani najbolj strinjajo s pozitivnimi dejanji, pozitivnimi čustvi in skrbi za otroke. Najbolj so neodločeni glede poenostavljanja stvari in problemov ter poudarjanja napak. Multivariatna analiza hierarhičnega združevanja v skupine je izpostavila tri skupine, ki opredeljujejo agilni VIZ. Poimenovali smo jih: posameznik in delovanje VIZ, pozitivna naravnanost ter primerna komunikacija. Vse skupine se nanašajo na človeške vire in potrjujejo trditev, da so največji izziv spremembe v ljudeh.
Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Aleksander, J. (2019). Agilnost v organizacijah. IBS Newsletter Poročevalec, 9(2). Pridobljeno s http://porocevalec.ibs.si/en/component/content/article/83-letnik-9-t-2/385-izr-prof-dr-jane-aleksander-agilnost-v-organizacijah. (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Appelbaum, S., St-Pierre, N., in Glavas, W. (1998). Strategic organizational change: the role of leadership, learning, motivation and productivity. Management Decision, 36(5), 289–301.
Balas Rant, M., Grams, B., Trost, L., in Urankar, M. (2019). Agilnost združbe kot odraz osebne in organizacijske evolucije: Raziskava o vplivu osebne zrelosti na preference v organiziranju združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 102–118). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Baum, J. R., Frese, M., in Baron, R. A. (2007). The Psychology of Entrepreneurship. Mahwah, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates, Publisher.
Bervar Kotolenko, D., Kutnik, V., in Bertoncelj, L. (2020). Zakaj se podjetja bojijo agilnosti? Pridobljeno s https://www.mqportal.si/zakaj-se-podjetja-bojijo-agilnosti. (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Bolden, R. (2011). Distributed Leadership in Organizations: A Review of Theory and Research. International Journal of Management Reviews, 13(3), DOI:10.1111/j.1468-2370.2011.00306.x. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/228118715_Distributed_Leaders-hip_in_Organizations_A_Review_of_Theory_and_Research (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Brust Nemet, M. (2018). A Correlation between Teachers' Social and Pedagogical Competences and School Culture. Sodobna pedagogika, 69(3), 142–155.
COMPETO (b. l.) Agilna HR: nova nevesta ali stara v novi preobleki? Pridobljeno s https://www–.competo.si/blog/agilni-hr-nova-nevesta-ali-stara-v-novi-preobleki/ (Dostopno: 27. 7. 2022.)
Crawford, M. B. (2019). Delo za dušo: O lepoti dela z lastnimi rokami. Ljubljana: Družina.
Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos: Psihologija optimalnega izkustva. Ljubljana: UMco.
Cvetek, R. (2009). Bolečina preteklosti: Travma, medosebni odnosi, družina terapija. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba.
De Bono, E. (2018). Paralelno razmišljanje: Od sokratskega do debonovskega razmišljanja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Denning, S. (2019). Understanding The Agile Mindset. Pridobljeno s https://www.forbes.com/site–s/stevedenning/2019/08/13/understanding-the-agile-mindset/?sh=ee094895c17f (Dostop–no: 15. 1. 2021.)
Dolenc, D. (2018). Kaj so agilne organizacije? Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2018/08/–08/kaj-so-agilne-organizacije/(Dostopno: 28. 7. 2021.)
Dolenc, P., in Čehovin, G. (2020). Pojmovanja ustvarjalnosti in stališča do te pri sedanjih in bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 13(3), 289–310. Pridobljeno s https://doi.org/10.18690/rei.13.3.289-310.2020 (Dostopno 28. 7. 2022.)
Ðuvelek, S. (b. l.). Čas je, da začnemo probleme reševati učinkovito. Pridobljeno s http://kakosi.si/de–lavnica/ (Dostopno: 3. 2. 2021.)
Harris, A. (2008). Distributed leadership: According to the evidence. Journal of Educational Administration, 46(2), 172–188. Pridobljeno s https://doi.org/10.1108/09578230810863253 (Dostopno 8. 8. 2022.)
Howard, L. (2015). What does it mean to have an agile mindset? Pridobljeno s http://athena.ecs.cs–us.edu/~buckley/CSc170_F2018_files/What%20Does%20It%20Mean%20to%20Have%20an%20Agile%20Mindset.pdf (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Javornik Krečič, M. (2008). Pomen učiteljevega profesionalnega razvoja za pouk. Ljubljana: i2.
Jenson, R. (1998). Naredite iz življenja več. Ljubljana: Lisac & Lisac.
Kahneman, D. (2016). Razmišljanje, hitro in počasi. Ljubljana: UMco.
Kononenko, I. (2006). Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 418–421). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Košir, M. (2020). Duhovnost in religioznost v stresnih situacijah in mesto duhovnosti v psihoterapiji. Bogoslovni vestnik, 80(4), 915–925.
Kovač, J., in Gajšek, B. (2019). Opredelitev in razsežnosti agilne združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 3–15). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Kovačič, J. (2018). Postanimo agilni – razvijajmo agilnost skozi agilno mišljenje, čustvovanje, motiviranje in sodelovanje. Pridobljeno s https://taktika-plus.si/postanimo-agilni/ (Dostopn–o: 27. 7. 2021.)
Kožuh, A. (2018). Creativity: Didactic Challenge of a Modern Teacher. Sodobna pedagogika, 69(3), 156–169.
Kupec, B. (2017). Vitko in agilno: Kmalu nič več konkurenčna prednost, ampak pogoj za preživetje. Pridobljeno s https://www.finance.si/8855968/(intervju)-Vitko-in-agilno-kmalu-nic-vec-ko–nkurencna-prednost-ampak-pogoj-za-prezivetje?cctest& (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2013). Agilno prilagajanje spremembam je pomembnejše od načrtov. Pridobljeno s, https://www.dnevnik.si/1042581359 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2021). Agilnost je treba živeti, ne le uporabljati. Pridobljeno s https://podjetnik.ne–t/agilnost-je-treba-ziveti-ne-le-uporabljati/ (Dostopno: 3. 9. 2021.)
Manifest agilnega razvoja programske opreme (Manifesto for Agile Software Development) (2001). Pridobljeno s https://agilemanifesto.org/iso/sl/manifesto.html (Dostopno: 8. 8. 2022.)
McIntosh, S. (2016). What Exactly is the Agile Mindset? Pridobljeno s https://www.infoq.com/arti–cles/what-agile-mindset/(Dostopno: 15. 1. 2021.)
Milošević, D. (2016). Agilna metodologija. Pridobljeno s https://dusanmilosevic.com/agilna-metodo–logija/ (Dostopno: 28. 6. 2021.)
Miklavčič, E. (2021). Refleksivna praksa razrednih učiteljev: Magistrsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Musek, J. (2006a). Predgovor. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 395). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Musek, J. (2006b). Dimenzije duhovnosti. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 426–431). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Preša, A., Rakovec, K., Rozman, P., Murn, M., in Rešetič, N. (2019). Pregled ključnih znanstvenih objav s področja agilnih organizacij. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 119–136). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Salvetti, F., in Bertagni, B. (2020). Leadership 5.0: An Agile Mindset for a Digital Future. International Journal of Advanced Corporate Learning, 13(2). Pridobljeno s ttps://www.online-journals.org/in–dex.php/i-jac/article/view/17033 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Savitha, G., in Nair, J. (2020). Embracing the Agile Mindset: Faculty Perspective. IJRP, 65(1), 103–108. Pridobljeno shttps://ijrp.org/paper-detail/1578 (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Seligman, M. E. P. (2009). Naučimo se optimizma. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Sitar, A. S. idr. (ur.). (2019). Agilna organizacija: Zbornik referatov. Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Sušec, Z. (2019). Agilna šola: Vpeljevanje sodobnih metod pouka za razvijanje veščin 21. stoletja. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 88–101). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Šerbetar, I., in Sedlar, I. (2016). Assessing Reliability of a Multi-Dimensional Scale by Coefficient Alpha. Elementarno izobraževanje, 9(1/2), 189–195.
Šprajc, P., in Podbregar, I. (2019). Vidiki izgorelosti v sodobno organizaciji. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 38–48). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Trobok, M. (2019). Znamo li šta znači raditi agilno ili taj termin koristimo napamet? Pridobljeno s https://www.netokracija.rs/sta-znaci-agilno-154973 (Dostopno: 28. 7. 2021.).
Wolhuter, C. C. (2022). Education for Sustainable Development: Imperative, Realistic, or Chimera. Sodobna pedagogika, 73(2), 150–163.
Zohar, D., in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.
Appelbaum, S., St-Pierre, N., in Glavas, W. (1998). Strategic organizational change: the role of leadership, learning, motivation and productivity. Management Decision, 36(5), 289–301.
Balas Rant, M., Grams, B., Trost, L., in Urankar, M. (2019). Agilnost združbe kot odraz osebne in organizacijske evolucije: Raziskava o vplivu osebne zrelosti na preference v organiziranju združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 102–118). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Baum, J. R., Frese, M., in Baron, R. A. (2007). The Psychology of Entrepreneurship. Mahwah, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates, Publisher.
Bervar Kotolenko, D., Kutnik, V., in Bertoncelj, L. (2020). Zakaj se podjetja bojijo agilnosti? Pridobljeno s https://www.mqportal.si/zakaj-se-podjetja-bojijo-agilnosti. (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Bolden, R. (2011). Distributed Leadership in Organizations: A Review of Theory and Research. International Journal of Management Reviews, 13(3), DOI:10.1111/j.1468-2370.2011.00306.x. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/228118715_Distributed_Leaders-hip_in_Organizations_A_Review_of_Theory_and_Research (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Brust Nemet, M. (2018). A Correlation between Teachers' Social and Pedagogical Competences and School Culture. Sodobna pedagogika, 69(3), 142–155.
COMPETO (b. l.) Agilna HR: nova nevesta ali stara v novi preobleki? Pridobljeno s https://www–.competo.si/blog/agilni-hr-nova-nevesta-ali-stara-v-novi-preobleki/ (Dostopno: 27. 7. 2022.)
Crawford, M. B. (2019). Delo za dušo: O lepoti dela z lastnimi rokami. Ljubljana: Družina.
Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos: Psihologija optimalnega izkustva. Ljubljana: UMco.
Cvetek, R. (2009). Bolečina preteklosti: Travma, medosebni odnosi, družina terapija. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba.
De Bono, E. (2018). Paralelno razmišljanje: Od sokratskega do debonovskega razmišljanja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Denning, S. (2019). Understanding The Agile Mindset. Pridobljeno s https://www.forbes.com/site–s/stevedenning/2019/08/13/understanding-the-agile-mindset/?sh=ee094895c17f (Dostop–no: 15. 1. 2021.)
Dolenc, D. (2018). Kaj so agilne organizacije? Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2018/08/–08/kaj-so-agilne-organizacije/(Dostopno: 28. 7. 2021.)
Dolenc, P., in Čehovin, G. (2020). Pojmovanja ustvarjalnosti in stališča do te pri sedanjih in bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 13(3), 289–310. Pridobljeno s https://doi.org/10.18690/rei.13.3.289-310.2020 (Dostopno 28. 7. 2022.)
Ðuvelek, S. (b. l.). Čas je, da začnemo probleme reševati učinkovito. Pridobljeno s http://kakosi.si/de–lavnica/ (Dostopno: 3. 2. 2021.)
Harris, A. (2008). Distributed leadership: According to the evidence. Journal of Educational Administration, 46(2), 172–188. Pridobljeno s https://doi.org/10.1108/09578230810863253 (Dostopno 8. 8. 2022.)
Howard, L. (2015). What does it mean to have an agile mindset? Pridobljeno s http://athena.ecs.cs–us.edu/~buckley/CSc170_F2018_files/What%20Does%20It%20Mean%20to%20Have%20an%20Agile%20Mindset.pdf (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Javornik Krečič, M. (2008). Pomen učiteljevega profesionalnega razvoja za pouk. Ljubljana: i2.
Jenson, R. (1998). Naredite iz življenja več. Ljubljana: Lisac & Lisac.
Kahneman, D. (2016). Razmišljanje, hitro in počasi. Ljubljana: UMco.
Kononenko, I. (2006). Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 418–421). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Košir, M. (2020). Duhovnost in religioznost v stresnih situacijah in mesto duhovnosti v psihoterapiji. Bogoslovni vestnik, 80(4), 915–925.
Kovač, J., in Gajšek, B. (2019). Opredelitev in razsežnosti agilne združbe. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 3–15). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Kovačič, J. (2018). Postanimo agilni – razvijajmo agilnost skozi agilno mišljenje, čustvovanje, motiviranje in sodelovanje. Pridobljeno s https://taktika-plus.si/postanimo-agilni/ (Dostopn–o: 27. 7. 2021.)
Kožuh, A. (2018). Creativity: Didactic Challenge of a Modern Teacher. Sodobna pedagogika, 69(3), 156–169.
Kupec, B. (2017). Vitko in agilno: Kmalu nič več konkurenčna prednost, ampak pogoj za preživetje. Pridobljeno s https://www.finance.si/8855968/(intervju)-Vitko-in-agilno-kmalu-nic-vec-ko–nkurencna-prednost-ampak-pogoj-za-prezivetje?cctest& (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2013). Agilno prilagajanje spremembam je pomembnejše od načrtov. Pridobljeno s, https://www.dnevnik.si/1042581359 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Kutnik, V. (2021). Agilnost je treba živeti, ne le uporabljati. Pridobljeno s https://podjetnik.ne–t/agilnost-je-treba-ziveti-ne-le-uporabljati/ (Dostopno: 3. 9. 2021.)
Manifest agilnega razvoja programske opreme (Manifesto for Agile Software Development) (2001). Pridobljeno s https://agilemanifesto.org/iso/sl/manifesto.html (Dostopno: 8. 8. 2022.)
McIntosh, S. (2016). What Exactly is the Agile Mindset? Pridobljeno s https://www.infoq.com/arti–cles/what-agile-mindset/(Dostopno: 15. 1. 2021.)
Milošević, D. (2016). Agilna metodologija. Pridobljeno s https://dusanmilosevic.com/agilna-metodo–logija/ (Dostopno: 28. 6. 2021.)
Miklavčič, E. (2021). Refleksivna praksa razrednih učiteljev: Magistrsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Musek, J. (2006a). Predgovor. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 395). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Musek, J. (2006b). Dimenzije duhovnosti. V M. Bohanec idr. (ur.), Zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 14. oktober 2006 (str. 426–431). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«.
Preša, A., Rakovec, K., Rozman, P., Murn, M., in Rešetič, N. (2019). Pregled ključnih znanstvenih objav s področja agilnih organizacij. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 119–136). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Salvetti, F., in Bertagni, B. (2020). Leadership 5.0: An Agile Mindset for a Digital Future. International Journal of Advanced Corporate Learning, 13(2). Pridobljeno s ttps://www.online-journals.org/in–dex.php/i-jac/article/view/17033 (Dostopno: 28. 7. 2021.)
Savitha, G., in Nair, J. (2020). Embracing the Agile Mindset: Faculty Perspective. IJRP, 65(1), 103–108. Pridobljeno shttps://ijrp.org/paper-detail/1578 (Dostopno: 8. 8. 2022.)
Seligman, M. E. P. (2009). Naučimo se optimizma. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Sitar, A. S. idr. (ur.). (2019). Agilna organizacija: Zbornik referatov. Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Sušec, Z. (2019). Agilna šola: Vpeljevanje sodobnih metod pouka za razvijanje veščin 21. stoletja. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 88–101). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Šerbetar, I., in Sedlar, I. (2016). Assessing Reliability of a Multi-Dimensional Scale by Coefficient Alpha. Elementarno izobraževanje, 9(1/2), 189–195.
Šprajc, P., in Podbregar, I. (2019). Vidiki izgorelosti v sodobno organizaciji. V A. S. Sitar idr. (ur.), Agilna organizacija: Zbornik referatov (str. 38–48). Ljubljana, Kranj: Društvo Slovenska akademija za management, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede.
Trobok, M. (2019). Znamo li šta znači raditi agilno ili taj termin koristimo napamet? Pridobljeno s https://www.netokracija.rs/sta-znaci-agilno-154973 (Dostopno: 28. 7. 2021.).
Wolhuter, C. C. (2022). Education for Sustainable Development: Imperative, Realistic, or Chimera. Sodobna pedagogika, 73(2), 150–163.
Zohar, D., in Marshall, I. (2000). Duhovna inteligenca. Tržič: Učila.
Objavljeno
2023-03-23
Kako citirati
Cencič M. (2023). Nekatera stališča strokovnih delavcev do agilnosti njihovega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Revija Za Elementarno izobraževanje, 16(1), 39-57. https://doi.org/10.18690/rei.16.1.2686
Rubrike
Znanstveni članki
Copyright (c) 2023 Majda Cencič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.