Transformacija varnosti in obrambnih sil v dobi globalizacije: tehnološki, ekonomski in strateški izzivi malih držav
DOI:
https://doi.org/10.18690/analipazuhd.11.1-2.47-77.2025Ključne besede:
globalizacija, ekonomska varnost, transformacija oboroženih sil, tehnološki razvoj, Slovenska vojskaPovzetek
Članek analizira vpliv globalizacije, tehnološkega razvoja in ekonomskih procesov na sodobno varnost ter transformacijo oboroženih sil, s posebnim poudarkom na malih državah in Slovenski vojski. Globalizacija je ustvarila novo varnostno okolje, v katerem so ogrožanja pretežno transnacionalna, hibridna in nevojaška, kar zmanjšuje relevanco klasične vojaške logike in krepi pomen celovitih pristopov. Tehnološki napredek prinaša napredne zmogljivosti, hkrati pa povečuje kibernetsko, informacijsko in dobavno ranljivost. Ekonomska soodvisnost dodatno oblikuje varnostni prostor, saj fiskalne omejitve in volatilnost globalnih trgov neposredno vplivajo na razvoj, vzdržnost in modernizacijo obrambnih sistemov. Transformacijo oboroženih sil usmerjajo doktrinarne, organizacijske in tehnološke inovacije, ki spodbujajo prehod od masovnih naborniških k majhnim profesionalnim silam, modularno strukturo, interoperabilnost in tesnejša partnerstva z industrijo. V primeru malih držav postajajo ključni elementi specializacija, strateška nišnost, odpornost ter jasna integracija v koalicijske in zavezniške okvirje. Analiza slovenskih strateških in normativnih dokumentov kaže, da je Slovenska vojska umeščena kot osrednji obrambni steber nacionalne varnosti, vendar se sooča z izzivi modernizacije, kadrovske stabilnosti, tehnološkega zaostanka in neusklajenosti med ambicijami ter razpoložljivimi viri. Članek predlaga razvojne smernice, ki vključujejo tehnološko posodobitev, kadrovsko stabilizacijo, večjo ekonomsko vzdržnost in krepitev odpornosti celotnega obrambnega sistema.
Prenosi
Literatura
Bučar, B., & Grizold, A. (2006). Mednarodni odnosi in varnost v globaliziranem svetu. Fakulteta za družbene vede.
Caforio, G. (2018). Restructuring armed forces (pp. 407–422). In G. Caforio & M. Nuciari (Eds.), Handbook of the sociology of the military (2nd ed.). Springer.
Dombrowski, P. (2018). Military transformation (pp. 327–335). In D. J. Galbreath & J. R. Deni (Eds.), Routledge handbook of defence studies. Routledge.
Evropska komisija. (2023). Joint Cybersecurity Framework for EU Defence and Critical Infrastructure. Publications Office of the European Union.
Giegerich, B. (2019). The North Atlantic Treaty Organization (pp. 380–383). In A. Collins (Ed.), Contemporary security studies (5th ed.). Oxford University Press.
Grizold, A. (2001). Varnostna paradigma. Fakulteta za družbene vede.
Grizold, A., & Bučar, B. (2011). Izzivi sodobne varnosti (pp. 827–851). In A. Grizold (Ed.), Mednarodni odnosi in varnost v 21. stoletju. Fakulteta za družbene vede.
Jelušič, L. (1997). Legitimnost sodobnega vojaštva. Fakulteta za družbene vede.
Kaldor, M. (2019). International security: New wars, globalisation and failed states (pp. 104–118). In A. Collins (Ed.), Contemporary security studies (5th ed.). Oxford University Press.
King, A. (2011). The transformation of Europe’s armed forces: From the Rhine to Afghanistan. Cambridge University Press.
Milliken, J. (2019). International security and development (pp. 562–574). In A. Collins (Ed.), Contemporary security studies (5th ed.). Oxford University Press.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. (2016). Strateški pregled obrambe 2016: Zaključki. Ministrstvo za obrambo RS.
NATO. (2022). Strategic concept for the defence and security of the members of the North Atlantic Treaty Organization. NATO Public Diplomacy Division.
NATO. (2023). Defence expenditure of NATO countries (2014–2023). NATO Public Diplomacy Division.
OECD. (2022). Building resilience in critical infrastructure after COVID-19. OECD Publishing.
RAND Corporation. (2022). Resilience and defence planning in Europe. RAND Corporation.
RAND Corporation. (2023). AI, cybersecurity and the future of warfare. RAND Corporation.
RAND Corporation. (2024). Modernising small-state armed forces: Strategic pathways for 2030. RAND Corporation.
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo. (2020). Bela knjiga o obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo RS.
SIPRI. (2022). SIPRI Yearbook 2022: Armaments, disarmament and international security. Stockholm International Peace Research Institute.
SIPRI. (2024). World military expenditure 2024: Trends and developments. Stockholm International Peace Research Institute.
Snow, D. M. (2020). National security (7th ed.). Routledge.
Sotlar, A., Grizold, A., & Vuga Beršnak, J. (2020). Institucionalizacija zagotavljanja nacionalne varnosti Republike Slovenije: konceptualizacija, razvojni mejniki, politika in sistem. Fakulteta za družbene vede.
Tuck, C. (2020). Land warfare (pp. 543–557). In H. Meijer & M. Wyss (Eds.), The handbook of European defence policies and armed forces. Oxford University Press.
Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 s spremembami). (1994). Republika Slovenija.
Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 s spremembami). (2007). Republika Slovenija.