Kokoši s tremi nogami in beli konji, ki niso konji: teorije in paradoksi antičnih kitajskih nomenalistov
DOI:
https://doi.org/10.18690/analipazuhd.1.1.57-81.2015Ključne besede:
kitajski nomenalisti, ming jia, Šola imen, klasična kitajska logika, kitajska filozofijaPovzetek
Pričujoči članek predstavlja eno od najzanimivejših filozofskih šol kitajske antike, namreč Šolo imen ali Šolo nomenalistov. Razprave te šole nas v marsičem spominjajo na osnove zahodne formalne logike, vendar izhajajo iz drugačne osnove: nomenalistov namreč niso toliko zanimale zakonitosti mišljenja, kot njihova konkretna aplikativnost, torej umetnost »pravilnega« mišljenja kot predpogoj natančnejšega izražanja. Zato so predstavniki te šole posvečali veliko pozornosti izrazni obliki in semantičnim konotacijam pojmov, kategorizacijam, razčlenitvam in definicijam, ki so zapisane v obliki disputov. Skozi analizo treh najpomembnejših predstavnikov te idejne struje avtorica poskuša preseči na zahodu še vedno razširjene predsodke o tem, da je antična kitajska filozofija temeljila zgolj na moralnih in proto-teoloških diskurzih.