Beseda in Zakrament v reformatorični Lutrovi teologiji
Povzetek
V evangeličansko luteranski tradiciji predstavljata oznanjevanje Božje besede in podeljevanje zakramentov dva osnovna temelja, na podlagi katerih je skupnost vernikov (congregatio sanctorum) označevana kot Cerkev, »kjer se evangelij čisto oznanja in se zakramenti podeljujejo na podlagi evangelija« (Melanchthon 1530), kar se hkrati razume tudi kot sredstvo ali pripomoček Božje milosti s ciljem rešitve. Brez Božje besede ne bi bilo zakramenta in brez zakramenta ne bi bilo cerkve. V kolikor bi v skupnosti vernih manjkala zakramentalna znamenja in dejanja, kakor jih imenuje Wenz (2010: 10) v svojem predavanju na temo Božja služba in Sveta večerja v Simboličnih knjigah wittenberške reformacije z reformacijskega stališča ne bi mogli govoriti o Cerkvi, kar izhaja tudi iz že prej navedenih besed iz Augsburške veroizpovedi.
Prenosi
Literatura
Ondřej KOLÁŘ, Eucharistie – svátost jednoty. Dostopno 29. 4. 2019 na: www.getsemany.cz/node/757.
Kresťanská vierouka a mravouka, 1950: Liptovský Sv. Mikuláš: Tranoscius.
Mali katekizem dr. Martina Lutra, 1537.
Philipp MELANCHTHON, 1530: Augsburška veroizpoved.
Ján MICHALKO, Rudolf KOŠTIAL, 1986: Malá dogmatika. Liptovský Sv. Mikuláš: Tranoscius.
Protestantski katekizem, 1995: Ur. Ludvik Jošar, Roman Štus, Srečko Reher idr. Ljubljana: Enotnost, Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji.
Bjarne W. TEIGEN, 2006: Luther’s Doctrine of the Lord’s Supper and its Relation to the Augsburg Confession an the Apologysch. Praha.
Veliki katekizem dr. Martina Lutra, 1537.
Gunther WENZ, 2010: Gottesdienst und Abendmahl in den Symbolischen Büchern der Wittenberger Reformation. Sluzby Bozie a Vecera Pánova v Symbolických knihách Wittenbergskej reformácie. Sluzby Bozie a Vecera Pánova. Ur. M. Klátik. Liptovský Mikulás. 10‒32.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.