Trst, Bonomo in reformacija
Povzetek
Peter Bonomo (1458–1546) je ena osrednjih osebnosti tržaške zgodovine. V času njegovega škofovanja je poprej močna probeneška »stranka« v mestu postala nepomembna, prevladala pa je procesarska usmeritev. Humanist Bonomo, ki jo je zagovarjal, je Trst videl kot samostojno enoto v okviru univerzalne monarhije Habsburžanov. Njegovo povezovanje mesta s širšim zaledjem je bilo vedno povezano z zagovarjanjem avtonomnega statusa. Kranjski začasno podrejeni Trst je okoli leta 1550 dosegel zaželeni status.
Prenosi
Literatura
Stefano DI BRAZZANO, 2005: Pietro Bonomo (1458–1549), Diplomatico, umanista e vescovo di Trieste. La vita e l’opera letteraria. Trieste/Trst: Edizioni Parnaso.
– –, 2006: L’assassinio di un vescovo. Trieste 1501–1502: da Achaz Sebriacher a Pietro Bonomo. Trieste/Trst: Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia.
Ivan CANKAR, 1970: Izbrano delo I. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Giulio CERVANI, 1991: Gli scritti politici di Fabio Cusin nel »Corriere di Trieste«. Gli anni della polemica dura (1946–1948). Udine/Videm: Del Bianco editore.
Bogo GRAFENAUER, 1956: Zgodovina slovenskega naroda. III. zvezek. Doba prve krize fevdalne družbe na Slovenskem od začetka kmečkih uporov do viška protestantskega gibanja.
Ljubljana: Kmečka knjiga.
– –, 1961: Zgodovina slovenskega naroda. IV. zvezek. Doba začasne obnovitve fevdalnega reda pod okriljem absolutne vlade vladarja ter nastajanja velikih premoženj od protireformacije do srede XVIII. stoletja. Ljubljana: Kmečka knjiga.
Anton KACIN, 1975a: Bonomo (tudi Bonhomo). Primorski slovenski biografski leksikon. 2. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. 99–101.
– –, 1975b: Bonomo (tudi Bonhomo, Bonomus), Peter. Primorski slovenski biografski leksikon. 2. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. 101–103.
France KIDRIČ, 1925–1932: Bonomo, Peter. Slovenski biografski leksikon I. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka.
Alphons LHOTSKY, 1971: Das Haus Habsburg. Aufsätze und Vorträge. Wien/Dunaj: Verlag für Geschichte und Politik.
Josip MANTUANI, 1907: Jurij pl. Slatkonja. Dom in svet 20/7, 8, 9, 300–309, 359–363, 398–402.
– –, 1910: Zapuščinski zapisnik po škofu Slatkonji. Carniolia 1/1, 4–12.
Jože PIRJEVEC, 2007: »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje (1848–1954). Ljubljana: Nova revija.
Giuseppe RADOLE, 1988: Ricerche sulla vita musicale a Trieste (1750–1950). Trieste/Trst: Edizioni »Italo Svevo«.
Jože RAJHMAN, 1986: Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Mirko RUPEL, 1986: Slovenski protestantski pisci. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Nikola SAMARDŽIĆ, 2005: Karlo V. Beograd: Centar za modernu politiku.
Primož SIMONITI, 1979: Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Glenda SLUGA, 2001: The Problem of Trieste and the Italo-Yugoslav Border. Difference, Identitity, and Sovereignty in Twentieth-Century Europe. Albany: State Univerity of New York Press.
Attilio TAMARO, 1924a: Storia di Trieste. Volume primo. Roma/Rim: Alberto Stock Editore.
– –, 1924b: Storia di Trieste. Volume secondo. Roma: Alberto Stock Editore.
Hermann WIESFLECKER, 1991: Maximilian I. Die Fundamente des habsburgischen Weltreiches. Wien/Dunaj: Verlag für Geschichte und Politik, München: R. Oldenbourg Verlag.
– –, 1999: Österreich im Zeitalter Maximilians I. Die Vereinigung der Länder zum frühmodernen Staat. Der Aufstieg zur Weltmacht. Wien/Dunaj: Verlag für Geschichte und Politik, München: R. Oldenbourg Verlag.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.