Spletna slovenščina pri Slovencih v Nemčiji: jezikovne značilnosti objav na Facebooku

  • Saška Štumberger Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.11.2.276–284.2018
Ključne besede: Slovenci v Nemčiji, izseljevanje, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik

Povzetek

V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Saška Štumberger, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: saska.stumberger@ff.uni-lj.si

Literatura

Elizabeta BERNJAK, 1998: Jezikovnosistemski razlogi primanjkljaja v slovensko-madžarskem jezikovnem stiku. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Gregor CERAR, 2013: Eksodus Slovencev v države EU-ja, zlasti v Nemčijo. RTV SLO z dne 30. 7. 2013. Dostopno 8. 9. 2017 na http://www.rtvslo.si/slovenija/eksodus-slovencev-v-drzave-eu-ja-zlasti-v-nemcijo/314243.
Marjan DRNOVŠEK, 2003: Izseljevanje je rakrana na telesu našega naroda. Historični seminar 4: zbornik predavanj 2001–2003. 7–33.
Jurij PAVEL EMERŠIČ, 2008: Slovenski izseljenski duhovniki v primežu represivnih posegov »ljudske oblasti« s poudarkom na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Magistrska naloga. Ljubljana: Teološka fakulteta. Dostopno 8. 9. 2017 na https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SDWVCW2.
Nataša GLIHA KOMAC idr., 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Dostopno 8. 9. 2017 na http://fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznegajezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf.
Mija MICHELIZZA, 2015: Spletna besedila in jezik na spletu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jože PIRJEVEC, 1995: Jugoslavija. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa.
Ingrid SLAVEC, 1982: Slovenci v Mannheimu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Gregor STEKLAČIČ, 2009: Slovensko izseljenstvo in zdomstvo v Nemčiji. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Saška ŠTUMBERGER, 2007: Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
– –, 2015: Slowenen in Deutschland früher und heute: Geschichte der Migrationen und Leben in neuen Land. Südslawen und die deutschsprachige Kultur. Ur. Anetta Buras-Marciniak, Marcin Gołaszewski. Frankfurt am Main: P. Lang. 335–343.
– –, 2016: In tudi z mojim staršam se pogovarjam nemško, oni pa slovensko nazaj – da se najboljše zastopimo: izginjanje slovenščine v Nemčiji po osamosvojitvi leta 1991. Slovenščina danes, posebna številka revije Dialogi 52/7–8, 127–134.
Zvone ŠTRUBELJ, 2008: Pogum besede, Primož Trubar, 500 let: 1508–2008. Celovec: Mohorjeva družba.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu: Število slovenskih državljanov v Nemčiji tudi v letu 2015 večje, Dostopno 6. 9. 2017 na http://www.berlin.embassy.si/index.php?id=936&tx_
ttnews%5Btt_news%5D=28036&cHash=2fe3ca6b758a6d19e71b6608505460d1.
Marijanca Ajša VIŽINTIN, 2016: Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih. Dve domovini/Two Homelands 43. 157–170.
Objavljeno
2020-11-04
Kako citirati
Štumberger S. (2020). Spletna slovenščina pri Slovencih v Nemčiji: jezikovne značilnosti objav na Facebooku. Slavia Centralis, 11(2), 276–284. https://doi.org/10.18690/scn.11.2.276–284.2018
Številka
Letn. 11 Št. 2 (2018)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.