Okazionalizmi u hrvatskome jeziku na internetu
Povzetek
SPLETNE PRILOŽNOSTNICE V HRVAŠKEM JEZIKU
Prispevek se tematsko osredinja na priložnostnice v hrvaškem spletnem jeziku. Gradivni korpus je bil med letoma 2015 in 2016 izpisan iz elektronskih izdaj dnevnikov, informativnih portalov, komentarjev bralcev na objavljene članke in forumov. Poudarjeni so besedotvorni procesi, ki se uporabljajo za tvorbo priložnostnic: izpeljava, zlaganje, sklapljanje, eponimizacija, grafoderivacija in nesistemska tvorba. Obravnavana je tudi vloga analogije in konteksta za razumevanje priložnostnic.
Prenosi
Literatura
Stjepan BABIĆ, 2002: Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku. Zagreb: HAZU.
Ranko BUGARSKI, 2002: Dve reči u jednoj: leksičke skrivalice. Nova lica jezika. Beograd: Biblioteka 20. vek. 219–227.
David CRYSTAL, 2001: Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press.
Rajna DRAGIĆEVIĆ, 2011: Leksika kvalifikovana kao individualna u srpskim deskriptivnim rečnicima. Leksikologija. Onomastika. Sintaksa. Zbornik u čast Gordani Vuković. Ur. Vladislava Ružić; Slobodan Pavlović. Novi Sad: Filozofski fakultet u Novom Sadu. 47–59.
Wolfgang FLEISCHER, Irmhild BARZ, 1995: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Max Miemeyer Verlag.
Marina FRUK, 2002: Hrvatski dnevni listovi na webu – stari listovi u novom ruhu ili nešto treće? Primijenjena lingvistika u Hrvatskoj – izazovi na početku XXI. stoljeća. Ur. Diana Stolac. Rijeka – Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 129–135.
Sanel HADŽIAHMETOVIĆ-JURIDA, 2007: Some distinctive lexical features of Netspeak. Jezikoslovlje 8/2, 193–210.
Marijana HORVAT, Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2015: Tvorenice motivirane osobnim imenom u jeziku hrvatskih medija. Jezik medija nekada i sada. Zbornik radova sa znanstvenoga skupa održanoga 6. i 7. lipnja 2014. godine na Filozofskom fakultetu u Osijeku. Ur. Vlasta Rišner. Osijek: Hrvatska sveučilišna naklada i Filozofski fakultet u Osijeku. 217–236.
Elena KORIAKOWCEWA, 2006: O slavoobrazovatelnoj kompresiji (na materijale ruskovo i poljskovo jazikov). Funkcionalni aspekti tvorbe. Ur. A. A. Lukašanec. Minsk: Nacionalna akademija znanosti Bjelorusije i Institut za bjeloruski jezik. 122–131.
Barbara KOVAČEVIĆ, Antun Patrik HALONJA, 2001: Jezični problemi u komunikaciji internetom. Drugi hrvatski slavistički kongres: zbornik radova. Ur. Ivana Vidović. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. 489–495.
Kristian LEWIS, Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2014: Tvorba riječi i reklamni diskurs. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 40/1, 133–147.
Ivan MARKOVIĆ, 2010: O uporabi i značenju imenâ u hrvatskome. Folia onomastica Croatica 19, 175–200.
– –, 2011: Hrvatske stopljenice. Novina u slengu, jeziku reklame i novina. Diskurs i dijalog: Teorije, metode i primjene. Ur. Vladimir Karabalić; Melita Aleksa Varga; Leonard Pon. Osijek: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku; Filozofski fakultet Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku. 223–238
Milica MIHALJEVIĆ, 2005: Hrvatskim jezikom o internetu – hrvatski jezik na internetu. Jezik u društvenoj interakciji. Ur. Diana Stolac; Nada Ivanetić; Boris Pritchard. Zagreb – Rijeka: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 319–331.
Vesna MUHVIĆ-DIMANOVSKI, 2005: Neologizmi. Problemi teorije i primjene. Zagreb: FF press.
Jadranka NEMET-JAJIĆ, Anđela MILINOVIĆ, 2012: Hrvatski jezik na mrežnim forumima. Jezik 59/2, 41–53
Đorđe OTAŠEVIĆ, 2008: Nove reči i značenja u savremenom standardnom srpskom jeziku. Beograd: Alma.
Tadej PRAPROTNIK, 2007: Jezik u (kont)tekstu računalno posredovane komunikacije. Medijska istraživanja 13/2, 85–96.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2010a: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom. Maribor: Mednarodna knjižna zbirka ZORA.
– –, 2010b: Besedotvorne lastnosti slovenskih okazionalizmov. Novye javlenija v slavjanskom slovoobrazovanii: sistema i funkcionirovanie: trudy i materialy »Slavjanskie jazyki i kultury v sovremenom mire«. Ur. Elena Vasilevna Petruhina. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj universitet imeni M. V. Lomonosova; Filologičeskij fakultet. 352–363.
– –, 2012: Tipološki in funkcijski vidik novotvorjenk v slovenskih oglasih. Słowotwórstwo słowiańskie: system i tekst. Prace Komisji Słowotwórczej przy Międzynarodowym Komitecie Slawistów. Seria 13. Ur. Jerzy Sierociuk. Poznań: Poznańskie towarzystwo przyjaciół nauk. 113–123.
Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2012: Okazionalizmi u hrvatskome publicističkom stilu. Tvorba reči i njeni resursi u slovenskim jezicima. Zbornik radova sa četrnaeste međunarodne naučne konferencije Komisije za tvorbu reči pri Međunarodnom komitetu slavista. Ur. Božo Ćorić; Rajna Dragićević. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu. 419–437.
Branko TOŠOVIĆ, 2002: Funkcionalni stilovi. Graz: Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz.
Nina TUĐMAN-VUKOVIĆ, 1999: Neke odlike jezika interneta; primjer elektroničke pošte. Teorija i mogućnosti primjene pragmalingvistike. Zbornik radova sa savjetovanja za primijenjenu lingvistiku. Ur. Lada Badurina. Rijeka – Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 797–805.
Copyright (c) 2016 https://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/ Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.