Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Finke)
Povzetek
Fonološki opis govora kraja Gerovo
V pričujočem prispevku je prikazan govor kraja Gerovo v Gorskem kotarju v Republiki Hrvaški v obliki fonološkega opisa. Opis sloni na gradivu, ki ga je zbral Božidar Finka leta 1966 za tedanji Srpskohrvatski dijalektološki atlas. Vendar pa v nekaterih primerih ni bilo mogoče z gotovostjo vzpostaviti sistema. Zato je gradivo dopolnjeno z gradivom, ki je bilo zbrano z lastnim terenskim delom v kraju Gerovo. Govor hrvaška dialektologija tradicionalno uvršča med kajkavske govore hrvaškega jezika, vendar pa ta ne izkazuje kajkavskih definicijskih lastnosti, temveč slovenske. Zato se v opisu izhaja iz izhodiščno splošnoslovenskega fonološkega sistema.
Prenosi
Literatura
France BEZLAJ, 1977–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vladimir DYBO, 1982: O nekotoryh akcentologičeskih izoglassah slovensko-kajkavskoj jazykovoj oblasti. Hrvatski dijalektološki zbornik 6. Zagreb: JAZU Razred za filološke znanosti. 101–134.
Anita CELINIČ, Ankica ČILAŠ ŠIMPRAGA, 2008. Govor Jurkova Sela u Žumberku. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 34/1. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 63–93.
Božidar FINKA, 1974: Gorskokotarska kajkavština u našem dijalekatskom mozaiku. Kajkavski zbornik. Zlatar. 29–43.
Božidar FINKA, Vida BARAC-GRUM, 1984–1991: Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. Zagreb.
Pavle IVIČ, 1961: Prilozi poznavanju dijalektske slike zapadne Hrvatske. Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu. Knjiga VI. Novi Sad: Filozofski fakultet. 191–212.
Josip LISAC, 2006: Tragom zavičaja: delnički govor i govor Gornjih Turni u svjetlosti goranskih kajkavskih govora. Split.
Josip LISAC, 1989. Prozodija goranskih kajkavaca. Radovi akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine 84. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 241–249.
Mijo LONČARIĆ 1996: Kajkavsko narječje. Zagreb: Školska knjiga.
Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU.
Marija MALNAR, 2010: Dijalekti u Gorskom kotaru. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36/1. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 47–69.
Tijmen PRONK, 2010: Rani razvoj goranskih govora. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36/1. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 97–133.
Fran RAMOVŠ, 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana.
Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika 2. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Fran RAMOVŠ, 1920: Historična gramatika slovenskega jezika. Ljubljana: Društvo slušateljev filozofske fakultete.
Petar SKOK, 1988: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Zagreb: JAZU: Globus.
Marko SNOJ, 2009: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan: Založba ZRC.
Christian STANG, 1957: Slavonic accentuation. Oslo.
Matej ŠEKLI, 2013: Zemljepisnojezikovna členitev kajkavščine. Slovenski jezik Slovene linguistic studies 9. V tisku.
Matej ŠEKLI, 2007: Naglasni sestav govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine v luči relativne kronologije. Škrabčeva misel VI: zbornik s simpozija. 19–36.
Matej ŠEKLI, 2005/2006: 1. Zgodovinska doba Rekonstrukcija praslovanskega naglasnega sestava (delovna različica za interno uporabo) Vaje iz predmeta Primerjalna slovnica slovanskih jezikov III: Slovansko naglasoslovje. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko.
Copyright (c) 2013 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.