Uporabnost koncepta ključnih besed kulture pri poučevanju kulturoloških vsebin in razvijanju medkulturne zmožnosti (na primeru vinske leksike)
Povzetek
V članku predstavljam pristop k posredovanju znanja o slovenski kulturi in realijah, ki temelji na obravnavi besed s kulturnim pomenom. Za tovrstne besede uporabljam termin ključna beseda kulture (Wierzbicka 1997). Osredotočam se na leksem vino in drugo besedišče, ki je povezano z vinsko kulturo na Slovenskem. Članek ima dva cilja: 1) prikazati uporabno vrednost rezultatov raziskav s področja kulturne lingvistike pri posredovanju kulturoloških vsebin in 2) ponazoriti, kako lahko z obravnavo kulturnega ozadja vinske leksike spodbujamo medkulturno sporazumevalno zmožnost študentk in študentov.
Prenosi
Literatura
– –, 2007: Jazykový obraz vína ve slovinské kultuře (na příkladu přísloví). Parémie Národů Slovanských III. Sborník příspĕvků z mezinárodní konference konané v Ostravĕ ve dneh 21.–22. 11. 2006. Ur. Jana Raclavská. Ostrava: Ostravská univerzita v Ostravě. Filozofická fakulta. 107–117.
Agnieszka BĘDKOWSKA-KOPCZYK, Špela ANTLOGA, 2016a: Leksikon ključnih besed slovenske kulture. Interdisciplinarni pristop. Annales, Annali za istrske in Mediteranske, Series Historia et Sociologia 26/1, 85–94.
– –, 2016b: Klopotec kot ena ključnih besed slovenske kulture. Rojena v narečje. Akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-obletnici. Ur. Marko Jesenšek, Ludvik Karničar, Bernard Rajh. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 545–560.
Teja BERNETIČ, 2016: Običaj osmice in kako ga zakon spreminja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Dostopno 29. 4. 2019 na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/bernetic-teja.pdf.
Silva BRATOŽ, 2013: The anthropomorphic metaphor in Slovene and English wine tasting discourses. English Language Overseas Perspectives and Enquiries (ELOPE) 10, 23–35. Dostopno 2. 5. 2019 na: http://revije.ff.uni-lj.si/elope/article/view/3188.
Michael BYRAM, Bella GRIBKOVA, Hugh STARKEY, 2002: Developing the intercultural dimension in language teaching. A practical introduction for teachers. Strasbourg: Council of Europe. Dostopno 26. 4. 2019 na: https://rm.coe.int/16802fc1c3.
Roy G. D’ANDRADE, 1993: Kulturowy aspekt poznania. Amerykańska antropologia kognitywna. Ur. Michał Buchowski, Wojciech Burszta. Warszawa: Instytut Kultury. 274–296.
Aleš GAČNIK, 2014: Slovenian wine stories and wine identities. From the heritage and culture of wine to wine tourism. Wine and Identity: Branding, Heritage, Terroir. Ur. Matt Harvey, Leanne White, Warwick Frost. Oxon: Routledge. 133–159.
Cliff GODDARD, 2015: Words as carriers of cultural meaning. Oxford Handbook of the Word. Ur. John R. Taylor. Oxford: Oxford University Press. 380–398.
Cliff GODDARD, Anna WIERZBICKA, 1995: Key words, culture and cognition. Philosophica 55, 37–67.
Gertrude HEYD, 1997: Aufbauwissen für den Fremdsprachenunterricht (DaF). Ein Arbeitsbuch. Kognition und Konstruktion. Tübingen: Narr Francke Attempto.
Božidar JEZERNIK (ur.), 2013: Heroji in slavne osebe na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Tina JUGOVIĆ, 2016: Pri sosedih za mizo: brezekvivalentna leksika in njene leksikografske rešitve v slovensko-hrvaškem in slovensko-srbskem slovarju. Zeszyty Cyrylo-Metodiańskie 5, 132–144.
Asifa MAJID, 2015: Comparing lexicons cross-linguistically. Oxford Handbook of the Word. Ur. John R. Taylor. Oxford: Oxford University Press. 364–379.
Vesna MIKOLIČ, 2014: Ključne besede kulture – ključ za razumevanje kultur. Jeziki, literature in kulture v stiku. Ur. Jesenšek Marko. Maribor: Univerza v Mariboru. 285–298.
– –, 2015: Splošna leksika in večpodroči termini v govoru turizma. Slavia Centralis 8/1, 188–202.
Peter NEWMARK, 1988: A Textbook of Translation. New York etc.: Prentice Hall.
Aleksandra NIEWIARA, 2014: Od polskich słow do polskich zdań. W poszukiwaniu słow kluczy do polskiej kultury. Forum lingwistyczne 1, 65–75.
Meik WIKING, 2017: Hygge. Umetnost dobrega življenja po dansko. Prev. Neža Kralj. Tržič: Učila International.
Tanja PETROVIĆ, Jernej MLEKUŽ (ur.), 2016: Made in YU 2015. Ljubljana: Založba ZRC.
Natalija ULČNIK, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. Slavia Centralis 8/1, 105–118.
Anna WIERZBICKA, 1997: Understanding Cultures Through Their Key Words: English, Russian, Polish, German, Japanese. New York: Oxford University Press.
Katjuša ZAKRAJŠEK, 1991: O slovenačkoj leksici bez ekvivalenata u srpskohrvatskom jeziku i nekim modelima njene transpozicije. Naučni sastanak slavista u Vukove dane 20/2, 303–310.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.