Izoglose v prekmurskem narečju – regionalna geolingvistika
Povzetek
Članek predstavlja poskus prispevka k slovenski regionalni geolingvistiki. V slovenskih narečjih sta bili doslej predmet regionalne geolingvistične obravnave dve slovenski narečni skupini – primorska in koroška. Mario Alinei regionalne lingvistične atlase opredeljuje kot atlase druge generacije (če prvo generacijo predstavljajo nacionalni atlasi, tretjo atlasi jezikovnih družin – npr. OLA, četrto atlasi nesorodnih jezikov – npr. ALE). Pomen tovrstnih kart bo prikazan na primeru jezikovnih kart prekmurskega narečja, ki ga lahko na podlagi mlajših glasoslovnih pojavov razdelimo v tri podnarečja (dolinsko, ravensko, goričko).
Izbrani jezikovni pojavi bodo v članku predstavljeni na kartah z metodo lingvistične geografije, in sicer na podlagi gradiva za Slovenski lingvistični atlas.
Prenosi
Literatura
– –, Wolfgang VIERECK, 1997: Atlas Linguarum Europae: Perspectives nouvelles en geolinguistique. Roma: Poligrafico.
Atlas językowy kaszubszczyzny i dialektów sąsiednich, 1964–1978. Warszawa: Zespół Zakładu Słowianoznawstwa PAN.
Francka BENEDIK, 1999: Vodnik po zbirki za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
France BEZLAJ, 1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga. A–J. Ljubljana: Mladinska knjiga. Avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan.
Rada COSSUTTA, 1996: Slovenski dialektološki leksikalni atlas koprske pokrajine (SDLA-Kp). Trst.
– –, 2005: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
– –, 2006: Od Gilliérona do Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa slovenske Istre (SDLA-SI). Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo. (Zora 41). 235–242.
Libuše ČIŽMÁROVÁ, 2000: Jazykovy atlas jihozápadní Moravy. Brno: Masarykova univerzyta.
Doris DEBENJAK idr., 2001: Veliki nemško-slovenski slovar (elektronski vir). Ljubljana: DZS.
Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen, 1992. Lieferung 1. Budapest: Akadémiai kiadó.
Gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA), ki ga hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4. 465–487.
Stanislav HAFNER, Erich PRUNČ, 1980: Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines. Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz.
Mojca HORVAT, 2007: Geolingvistični prikaz nekaterih leksemov iz pomenskega polja bolezni – samostalniki (po gradivu za SLA). Diplomsko delo. Ljubljana.
– –, 2008 Narečna podoba Prekmurja (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas). Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. (Zora 55). 235–256.
Jože HRADIL, 1982: Madžarsko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.
– –, 1996: Slovensko-madžarski slovar. Ljubljana: DZS.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60).
Milko KOS, 1935: Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madžarov. Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Beltinci: Konzorcij. 16–20.
Tine LOGAR, 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Cicero)
– –, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Uredila Karmen Kenda -Jež. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Mieczysław MAŁECKI, Kazimierz NITSCH, 1934: Atlas językowy polskiego Podkarpacia. Kraków: Polska akademija umiejętności.
Franc NOVAK, Vilko NOVAK, 1996: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba.
Heinrich PFANDL, 1981: K regionalni porazdelitvi izoleks v slovenskih narečjih na Koroškem. Slavistična revija 29. 449–452.
Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
– –, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Jerzy REICHMAN, Kazimierz WOŹNIAK, 2004: Polskie atlasy dialektologiczne i etnograficzne. Kraków: Wydawnictwo Lexis.
Petar SKOK, 1972: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga druga. K–poni. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Matija SLAVIČ, 1999: Naše Prekmurje: zbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba.
Vera SMOLE, 2000a: Zgodovinska slovnica in dialektologija II. Narečne skupine. Ljubljana.
– –, 2000b: Časovni prislovi v slovenskih narečjih: (po gradivu za SLA). Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 36 (2000), Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 49–62.
Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan.
Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnẅorter im Slowenischen. Berlin: Osteuropa-Institut.
Ivan ZELKO, 1996: Zgodovina Prekmurja: izbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba.
Zinka ZORKO, 1994: Panonska narečja. Enciklopedija Slovenije (8. knjiga, Nos–Pli). Ur. Marjan JAVORNIK idr. Ljubljana: Mladinska knjiga. 232–233.
– –, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 47–69.
Andrejka ŽEJN, 2006: Graški leksični raziskovalni projekt – uresničevanje prvega delnega cilja. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo. (Zora 41). 446–455.
Copyright (c) 2010 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.