Miejsce standardu burgenlandzkochorwackiego wśród języków indoeuropejskich

  • Artur Ślęzak Akademia Techniczno-Humanistyczna, Wydział Humanistyczno-Społeczny
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.2.2.100–106.2009
Ključne besede: jezikoslovje, narodne manjšine, slovanski jeziki, jezik gradiščanskih Hrvatov, slovnica

Povzetek

Jezik gradiščanskih Hrvatov se je razvil iz severozahodnih hrvaških dialektov med 15. in 17. stol., zato gradiščanski Hrvati ob čakavskem in štokavskem narečju govorijo tudi kajkavsko narečje (zahodna Madžarska). Za ta narečja so značilni številni arhaizmi, obogatena pa so tudi z mnogimi neologizmi. Jezik gradiščanskih Hrvatov je standardiziran v obsežni slovnici Gradišćanskohrvatska gramatika (Željezno 2003).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Artur Ślęzak, Akademia Techniczno-Humanistyczna, Wydział Humanistyczno-Społeczny

Bielsko-Biala, Poljska. E-pošta: aslezak@ath.bielsko.pl

Literatura

J. BREU, 1970: Die Kroatensiedlung im Burgenland und in den anschliessenden Gebieten. Wien.
P. BROM, 2007: Czarnogórski standard wobec różnicowania językowego południowej Słowiańszczyzny. Bielsko-Biała.
N. BENČIĆ, 1972: Abriss der geschichtlichen Entwicklung der burgenländischkroatischen Schriftsprache. Wiener Slavistisches Jahrbuch, t. 17. Wien.
I. BRABEC, 1966: Govor podunavskih Hrvata u Austriji. Hrvatski dijalektološki zbornik II. Zagreb.
L. JAKUBINSKIJ, 1925: Die Vertretung des urslav. ě im Čakavischen. Zeitschrift für slavische Philologie I. Leipzig. 381–382.
K. KUČERA, 1971: Hrvati u Slovačkoj. Kalendar Matice iseljenika Hrvatske. Zagreb.
G. NEWEKLOWSKI, 1969: Die kroatischen Mundarten in Burgenland. Wiener Slavistisches Jahrbuch, T. 15.
– –, 1978: Die kroatischen Dialekte des Burgenlandes und der angrenzenden Gebiete. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften.
Objavljeno
2020-10-11
Kako citirati
Ślęzak A. (2020). Miejsce standardu burgenlandzkochorwackiego wśród języków indoeuropejskich. Slavia Centralis, 2(2), 100–106. https://doi.org/10.18690/scn.2.2.100–106.2009
Številka
Letn. 2 Št. 2 (2009)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.