Podoba Primoža Trubarja v slovenski esejistiki

  • Katja Bergles Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.2.1.158–165.2009
Ključne besede: Trubar, protestantizem, esejistika, Cankar

Povzetek

Prispevek ponuja pregled nad izbranim esejističnim korpusom Ivana Cankarja, Tarasa Kermaunerja, Ferda Kozaka, Denisa Poniža, Ivana Prijatelja, Alojza Rebule in Jožeta Snoja. V njihovih besedilih sem iskala potrditev teze Ivana Prijatelja, ki pravi, da sta tako Primož Trubar kot slovenska reformacija odločilno sooblikovala zavest o nas samih in da je slovenska kultura ter z njo slovenska narodna bit nastajala v razmeroma tesnem in pozitivnem stiku z nemško kulturo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Katja Bergles, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: katja.bergles@gmail.com

Literatura

Ivan CANKAR, 1976: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Zbrano delo. Petindvajseta knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 158–183.
Ivan CANKAR, 1976: [Ob Trubarjevi štiristoletnici]. Zbrano delo. Petindvajseta knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 188–190.
Ivan CANKAR, 1976: Trubar in Trubarjeve slavnosti. Zbrano delo. Petindvajseta knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 191–206.
Taras KERMAUNER, 1989: Pomen slovenske književnost za slovenski narod. Dom in svet. Zbornik 1989. Maribor: Slomškova založba. 214–225.
Matjaž KMECL, 2008: Smo pač mečkači že od nekdaj. 7 dni, letnik 57. 14–16.
Ferdo KOZAK, 1971: V temi. Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Denis PONIŽ, 1993: Ivan Cankar in moralni problem(i) našega časa. Črtomirovo slovenstvo. Ljubljana: Cankarjeva založba. 47–68.
Ivan PRIJATELJ, 1908: O kulturnem pomenu reformacije. Ljubljana: L. Schwentner.
Alojz REBULA, 1987: Izviri slovenske duhovnosti. Na pragu tretjega tisočletja. Celje: Mohorjeva družba. 29–42
Jože SNOJ, 1988: Podvojena izročenost jeziku. Nova revija, št. 77. 1393–1397.
Objavljeno
2020-10-09
Kako citirati
Bergles K. (2020). Podoba Primoža Trubarja v slovenski esejistiki. Slavia Centralis, 2(1), 158–165. https://doi.org/10.18690/scn.2.1.158–165.2009
Številka
Letn. 2 Št. 1 (2009)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.