Pregled slovenske esejistike na temo slovenske literarne ustvarjalnosti

  • Katja Bergles Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.4.2.103–117.2011
Ključne besede: esej, slovenska esejistika, slovenska književnost, literarni esej

Povzetek

Vidno mesto v slovenski esejistiki zavzema tema književnosti, v okviru katere avtorji sledijo aktualnemu književnemu dogajanju, razmišljajo o literarnih smereh, tokovih, obdobjih in oblikah, lastnem in tujem ustvarjanju, ontoloških in fenomenoloških vprašanjih literature ter o umetnosti na splošno. Članek prikazuje krajši tematski izsek enega pomembnejših problemskih sklopov, ki se je izoblikoval v slovenskem esejističnem korpusu med letoma 1995 in 2010, ter prinaša kratek pregled nekaterih esejev, nastalih na temo slovenskega literarnega ustvarjanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Katja Bergles, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: katja.bergles@gmail.com

Literatura

Theodor W. ADORNO, 1999: Esej kot oblika. Beležke o literaturi. Ljubljana: Cankarjeva založba. 7–23.
Max BENSE, 1974: Esej in njegova proza. Dialogi X/9. 623–630.
Tracy CHEVALIER (ur.), 1997: Encyclopedia of the essay. London, Chicago: Fitzroy Dearborn Publishers, cop.
Joseph FRANK, 1966: Modern Essays in English. Boston, Toronto: Little, Brown and Company.
Marko JUVAN, 2006: Literarna veda v rekonstrukciji. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Matjaž KMECL, 1996: Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešović.
Janko KOS (ur.), 1979: Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Janko KOS, 2001: Literarna teorija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Boris A. NOVAK, 2006: Senca preteklosti (O romanu Vinka Möderndorferja Nespečnost). Nespečnost. Ljubljana: Cankarjeva založba. 159–181.
– –, 2008: Vprašanje sreče ali Roman usodne elipse. Opoldne nekega dne. Ljubljana: Cankarjeva založba. 181–194.
Manfred PFISTER, 2005: O eseju kot o eni izmed uprizoritvenih umetnosti. Primerjalna književnost 28/1. 43–50.
Denis PONIŽ, 1989: Literarni leksikon 33. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Miran ŠTUHEC, 2003: Slovenska esejistika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
_____________________________________
Mitja ČANDER, 2003: Zapiski iz noči: o književnosti in drugih rečeh. Maribor: Litera.
– –, 2006: Pokrajine proz: slovensko povojno pripovedništvo. Maribor: Litera.
Filip KALAN, 1939: Zastavica za bedake. Sodobnost 7/3. Ur. Ferdo Kozak, Stanko Leben, Josip Vidmar. 132–36.
Filip KALAN, 1957: Trije predhodniki sodobne dramatike v Jugoslaviji. Naša sodobnost 5/10. Ur. Drago Šega. 865–872.
Vinko MÖDERNDORFER, 2001: Gledališče v ogledalu: gledališka razmišljanja in travestije: 1986–1998. Maribor: Obzorja.
Michel de MONTAIGNE, 1960: Eseji. Izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Drago ŠEGA, 1951: O preprostih zgodbah. Novi svet 6/6. Ur. Juš Kozak, Ferdo Kozak. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 518–535.
Tomo VIRK, 1997: Tekst in kontekst: eseji o sodobni slovenski prozi. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Aleksander ZORN, 1999: Nacionalni junaki, narcisi in stvaritelji: eseji o slovenski književnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Uroš ZUPAN, 1996: Svetloba znotraj pomaranče: eseji. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
– –, 2009: Rilke proti novim fosilom. Ljubljana: Študentska založba.
Objavljeno
2020-10-16
Kako citirati
Bergles K. (2020). Pregled slovenske esejistike na temo slovenske literarne ustvarjalnosti. Slavia Centralis, 4(2), 103–117. https://doi.org/10.18690/scn.4.2.103–117.2011
Številka
Letn. 4 Št. 2 (2011)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2011 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)