Recepcija kajkavskega pesništva pri Štefanu Modrinjaku
Ključne besede:
Štefan Modrinjak, kajkavsko slovstvo, rokopisne pesmarice, hrvaška književnost, literarna recepcija
Povzetek
Članek se osredinja na dve pesmi Štefana Modrinjaka in predstavlja preteklo hrvaško literarno tradicijo, ki je vplivala na nastanek njegovih pesmi. Pri pesmi Od protuletja je razvidno sledenje baročni kajkavski pesniški tradiciji, ki se je vsaj dve stoletji ohranjala v rokopisnem in ustnem izročilu, medtem ko so na nastanek njegove Molitve na Božico Slovenko vplivala prozna in pesniška natisnjena dela hrvaške renesanse, baroka in razsvetljenstva.
Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Nikolaus BÄR, 1695: Ornithophonia sive harmonia melicarum avium. Bremen.
Ingelore BORCHERS, 2001: Oppeln. Ein Marsch-, Moor- und Geestdorf im Elbe-Weser-Dreieck. [Bülkau], [Norderstedt]: Kapellengemeinde Oppeln Books on Demand.
Josip BRATULIĆ, 2015: Pjesnikinja Ana Katarina Zrinska i pjesme u njezinoj Pjesmarici. Pjesmarica Ane Katarine Zrinske. Zagreb: Matica Hrvatska. 277–319.
Tito BREZOVAČKI, 1973: Dramska djela. Pjesme. Zagreb: Zora: Matica hrvatska.
Tito BREZOVAČKI, 1999: Izbor iz djela. Vinkovci: Riječ.
Josip BUTURAC, 1958: Zaključci hrvatskog sabora: Svezak I 1631–1698, Svezak II 1693–1713. Zagreb: državni arhiv NR Hrvatske.
Miroslav Vuk CROATA, 1998: Hrvatske uskrsnice. Zagreb: Dr. Feletar.
Nina DITMAJER, 2021: Foglarjeva pesmarica. Editio princeps. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Elektronska znanstvenokritična izdaja, objava 1.0.) https://sidih.
github.io/foglar/index.html (19. 3. 2024)
Nina DITMAJER, 2020: Slovensko pesništvo na Štajerskem med letoma 1758 in 1848:
vzori, žanri in recepcija. Doktorska disertacija. Ljubljana: Podiplomska šola ZRC SAZU.
Nina DITMAJER, 2019: Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca. Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marijan DOVIĆ, 2023: Začetki prevajanja posvetne poezije v slovenščino. Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I. Pregled zgodovinskega razvoja. Ur. Nike K. Pokorn etc. Ljubljana: Založba Univerze, Cankarjeva založba. 187–202.
Davor DUKIĆ in Jasmina LUKEC, 2017: Pjesme Ane Katarine Zrinski – poetika i kontekst. Croatica 41/61, 273–294.
Franjo FANCEV, 1937: Hrvatska dobrovolja u popijevkama, zdravicama i napitnicama prošlih vjekova. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena (1896–1940). Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. 67–165.
Božidar FLEGERIČ, 1881: Štefan Modrinjak. V Celovci: M. Robič.
Ivo FRANGEŠ, 1987: Povijest hrvatske književnosti. Zagreb, Ljubljana: Nakladni zavod Matice Hrvatske, Cankarjeva založba.
Marin FRANIČEVIĆ, 1974: Razdoblje renesansne književnosti. Povijest hrvatske književnosti. Knjiga 3. Od renesanse do prosvjetiteljstva. Ur. Slavko Goldstein etc. Zagreb: Liber Mladost. 7–174.
Gerhard GESEMAN, 1925: Erlangenski rukopis starih srpsko-hrvatskih pesama. Sr. Karlovci: Srpska kraljevska akademija.
Karel GLASER, 1895: Zgodovina slovenskega slovstva II. [Ljubljana]: Slovenska Matica.
Janko GLAZER, 2013: Modrinjak, Štefan (1774–1827). Slovenska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi373222/#slovenski-biografski-leksikon (19. 3. 2024)
Boris GOLEC, 2012: Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
GM = Gradski muzej Varaždin, št. 1517, Varaždinska pjesmarica I. (Fotokopija Ivan Zvonar.)
Igor GRDINA, 1999: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
HAZU = Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, II. a. 23, Sbirka pjesamah vraitvah ibd Ignaca Bedekovića oko 1720.
HAZU 1 = Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, XV-23/c I. g 25, Rokopisna zbirka iz zapuščine Ivana Kukuljevića.
Branko HEČIMOVIĆ, 1973: Tito Brezovački. Dramska djela. Pjesme. Zagreb: Matica Hrvatska. 7–33.
Fran ILEŠIČ, 1937: Iz našeg zavičaja. Časopis za zgodovino in narodopisje, 183–189.
Fran ILEŠIČ, 1913: S slovensko-hrvatske meje pred 100 leti. Veda 3/1, 1–6.
Vatroslav JAGIĆ, 1897: Neue Briefe von Dobrowsky, Kopitar und anderen Süd- und Westslaven. Berlin: Weidmann.
Marko JESENŠEK, 2015: Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. (Zora, 110). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Blaž KAVŠEK, 2017: Didaktična poezija in njeno mesto v literarni zgodovini. Primer Johanna Christopha Gottscheda in Matije Antuna Relkovića. Slavistična revija 65/4, 629–640.
Josip KEKEZ, 2000: Primjereniji pristup Relkoviću. Matija Antun Relković i Slavonija 18. stoljeća. Ur. Tomislav Bogdan. Zagreb: Davor.
Nikica KOLUMBIĆ, 1997: Tituš Brezovački između prosvjetiteljstva i predpreporodnih nastojanja. Dani Hvarskoga kazališta. Građa i rasprave o hrvatskoj književnosti i kazalištu 23/1, 335–343.
Emil KORYTKO, 1844: Slovenske pesmi krajnskiga naroda. 5 zvezek. V Ljubljani: Joshef Blasnik.
Janko KOS, 1986: Razsvetljenstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Stanko KOTNIK, 1956: Štefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk. Slovenski etnograf 26, 203–214.
Stanko KOTNIK in Jože POGAČNIK, 1974: Štefan Modrinjak. Maribor: Založba Obzorja.
Fran KURELAC, 1871: Jačke ili narodne pesme prostoga i neprostoga puka hrvatskoga po župah Šoprunskoj, Mošonjskoj i železnoj na Ugrih. Zagreb: Slovi Dragutina Albrechta.
Lino LEGIŠA, 1959: Zgodovina slovenskega slovstva II. Ljubljana: Slovenska Matica.
Lino LEGIŠA, 1938: Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav za Kranjsko Čbelico (1806–1828). Ljubljana: s. n.
Fran LEVEC, 1881: Štefan Modrinjak. Ljubljanski zvon 1/11, 706.
Ivan MACUN, 1883: Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. V Gradcu: založil in na svetlo dal pisatelj.
Krunoslav MATOŠEVIĆ, 2016: Idejni slojevi prosvjetiteljstva i kršćanstva u Relkovićevu Satiru. Obnovljeni Život. Časopis za filozofiju i religijske znanosti 71/4, 529–540.
Jože MLINARIČ, 1987: Župnije na slovenskem Štajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656–1774. Ljubljana: Teološka fakultata, Inštitut za zgodovino Cerkve.
Panonija. Wikipedia, 2024. https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%9F%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B0 (19. 3. 2024)
Hrvoje PETRIĆ, 2009: O požarima i urbanom okolišu slobodnih kraljevskih gradova Hrvatsko-slavonskog kraljestva u ranome novom vijeku (Varaždin, Križevci, Koprivnica, zagreb). Ekonomska i ekohistorija V/5, 158–191.
Luka PINTAR, 1904: Iz pozabljenih rokopisov. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. 235–239.
Pjesmarica Nikole Šafrana. Zagreb: Matica hrvatska, 2020.
Jože POGAČNIK, 1969: Zgodovina slovenskega slovstva II. Maribor: Obzorja.
Lahorka Plejić POJE in Jasmina LUKEC, 2020: Pjesmarica Nikole Šafrana. Zagreb: Matica Hrvatska.
Rudolf Gustav PUFF, 1853: Marburger Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselbe grenzenden Länder. Graz: Druck und Papier von A. Leykam’s Erben.
Bernard RAJH, 2002: Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. (Zora, 19). Maribor: Slavistično društvo.
Bernard RAJH, 1984: Severovzhodna Slovenija pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Časopis za zgodovino in narodopisje 55=20/1, 38–49.
Milan RATKOVIĆ, 1999: Predgovor. Izbor iz djela. Vinkovci: Riječ. 5–22.
Jakob RIGLER, 1968: Jezikovnokulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. Svet med Muro in Dravo. Maribor: Obzorja.
Matej SLEKOVEC, 1882: Vekivechna pobosznost naj svetesoga Sacramenta. Slovenski gospodar XVI, 290–291.
Anton SLODNJAK, 1968: Slovensko slovstvo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Juraj ŠČERBAČIĆ, 2021: Drnjanska pjesmarica (1687.). Zagreb, Drnje: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti.
Karel ŠTREKELJ, 2012: Zgodovina slovenskega slovstva I–II. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Karel ŠTREKELJ, 1908: Slovenske narodne pesmi IV. Ljubljana: Natisnila Učiteljska tiskarna.
Franjo ŠVELEC, 1974: Hrvatska književnost sedemnaestog stoljeća. Povijest hrvatske književnosti. Knjiga 3. Od renesanse do prosvjetiteljstva. Ur. Slavko Goldstein etc. Zagreb: Liber Mladost. 175–292.
Luka VIDMAR, 2010: Zoisova literarna republika. Vloga pisma v narodnih preporodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Stanko VRAZ, 1845: Gusle i tambura. Zlatni Prag: J. Pospišil.
Viktor VRBNJAK, 2006: Kulturni stiki med Varaždinom in slovenskim Podravjem. Zgodovinski zapisi 3/1, 52–57.
Ana Katarina ZRINSKA, 2015: Pjesmarica Ane Katarine Zrinske. Zagreb: Matica Hrvatska.
Ivan ZVONAR, 2023: Još jedna latinsko-kajkavska rukopisna pjesmarica s kraja 18. stoljeća. Kaj. Časopis za književnost, umjetnost, kulturu LVI/3–4, 21–54.
Ivan ZVONAR, 2015: Tri rukopisne pesmarice s Priloka. Prelog: Meridijani.
Ivan ZVONAR, 2001: Kajkavska svjetovna poezija od prvih tragova do Ignaca Kristijanovića. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 12–13, 245–259.
Ivan ZVONAR, 1996: Kajkavske rukopisne pjesmarice do hrvatskoga narodnog preporoda (Posebni otisak). Varaždin.
Ivan ZVONAR, 1995: »Protuletno drago vreme« ili barok u kajkavskoj lirici. Folklor i barok u Hrvatskoj. Zagreb: Hrvatsko društvo folklorista.
Ivan ZVONAR, 1993: Varaždinska pjesmarica I. Kaj. Časopis za književnost, umjetnost i kulturu 1, 21–44.
Vinko ŽGANEC, 1916: Hrvatske pučke popijevke iz Međimurja. Zagreb: Hrvatska tiskara d. d. u Zagrebu.
Ingelore BORCHERS, 2001: Oppeln. Ein Marsch-, Moor- und Geestdorf im Elbe-Weser-Dreieck. [Bülkau], [Norderstedt]: Kapellengemeinde Oppeln Books on Demand.
Josip BRATULIĆ, 2015: Pjesnikinja Ana Katarina Zrinska i pjesme u njezinoj Pjesmarici. Pjesmarica Ane Katarine Zrinske. Zagreb: Matica Hrvatska. 277–319.
Tito BREZOVAČKI, 1973: Dramska djela. Pjesme. Zagreb: Zora: Matica hrvatska.
Tito BREZOVAČKI, 1999: Izbor iz djela. Vinkovci: Riječ.
Josip BUTURAC, 1958: Zaključci hrvatskog sabora: Svezak I 1631–1698, Svezak II 1693–1713. Zagreb: državni arhiv NR Hrvatske.
Miroslav Vuk CROATA, 1998: Hrvatske uskrsnice. Zagreb: Dr. Feletar.
Nina DITMAJER, 2021: Foglarjeva pesmarica. Editio princeps. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Elektronska znanstvenokritična izdaja, objava 1.0.) https://sidih.
github.io/foglar/index.html (19. 3. 2024)
Nina DITMAJER, 2020: Slovensko pesništvo na Štajerskem med letoma 1758 in 1848:
vzori, žanri in recepcija. Doktorska disertacija. Ljubljana: Podiplomska šola ZRC SAZU.
Nina DITMAJER, 2019: Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca. Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marijan DOVIĆ, 2023: Začetki prevajanja posvetne poezije v slovenščino. Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I. Pregled zgodovinskega razvoja. Ur. Nike K. Pokorn etc. Ljubljana: Založba Univerze, Cankarjeva založba. 187–202.
Davor DUKIĆ in Jasmina LUKEC, 2017: Pjesme Ane Katarine Zrinski – poetika i kontekst. Croatica 41/61, 273–294.
Franjo FANCEV, 1937: Hrvatska dobrovolja u popijevkama, zdravicama i napitnicama prošlih vjekova. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena (1896–1940). Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. 67–165.
Božidar FLEGERIČ, 1881: Štefan Modrinjak. V Celovci: M. Robič.
Ivo FRANGEŠ, 1987: Povijest hrvatske književnosti. Zagreb, Ljubljana: Nakladni zavod Matice Hrvatske, Cankarjeva založba.
Marin FRANIČEVIĆ, 1974: Razdoblje renesansne književnosti. Povijest hrvatske književnosti. Knjiga 3. Od renesanse do prosvjetiteljstva. Ur. Slavko Goldstein etc. Zagreb: Liber Mladost. 7–174.
Gerhard GESEMAN, 1925: Erlangenski rukopis starih srpsko-hrvatskih pesama. Sr. Karlovci: Srpska kraljevska akademija.
Karel GLASER, 1895: Zgodovina slovenskega slovstva II. [Ljubljana]: Slovenska Matica.
Janko GLAZER, 2013: Modrinjak, Štefan (1774–1827). Slovenska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi373222/#slovenski-biografski-leksikon (19. 3. 2024)
Boris GOLEC, 2012: Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
GM = Gradski muzej Varaždin, št. 1517, Varaždinska pjesmarica I. (Fotokopija Ivan Zvonar.)
Igor GRDINA, 1999: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
HAZU = Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, II. a. 23, Sbirka pjesamah vraitvah ibd Ignaca Bedekovića oko 1720.
HAZU 1 = Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, XV-23/c I. g 25, Rokopisna zbirka iz zapuščine Ivana Kukuljevića.
Branko HEČIMOVIĆ, 1973: Tito Brezovački. Dramska djela. Pjesme. Zagreb: Matica Hrvatska. 7–33.
Fran ILEŠIČ, 1937: Iz našeg zavičaja. Časopis za zgodovino in narodopisje, 183–189.
Fran ILEŠIČ, 1913: S slovensko-hrvatske meje pred 100 leti. Veda 3/1, 1–6.
Vatroslav JAGIĆ, 1897: Neue Briefe von Dobrowsky, Kopitar und anderen Süd- und Westslaven. Berlin: Weidmann.
Marko JESENŠEK, 2015: Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. (Zora, 110). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Blaž KAVŠEK, 2017: Didaktična poezija in njeno mesto v literarni zgodovini. Primer Johanna Christopha Gottscheda in Matije Antuna Relkovića. Slavistična revija 65/4, 629–640.
Josip KEKEZ, 2000: Primjereniji pristup Relkoviću. Matija Antun Relković i Slavonija 18. stoljeća. Ur. Tomislav Bogdan. Zagreb: Davor.
Nikica KOLUMBIĆ, 1997: Tituš Brezovački između prosvjetiteljstva i predpreporodnih nastojanja. Dani Hvarskoga kazališta. Građa i rasprave o hrvatskoj književnosti i kazalištu 23/1, 335–343.
Emil KORYTKO, 1844: Slovenske pesmi krajnskiga naroda. 5 zvezek. V Ljubljani: Joshef Blasnik.
Janko KOS, 1986: Razsvetljenstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Stanko KOTNIK, 1956: Štefan Modrinjak kot avtor ljudskih popevk. Slovenski etnograf 26, 203–214.
Stanko KOTNIK in Jože POGAČNIK, 1974: Štefan Modrinjak. Maribor: Založba Obzorja.
Fran KURELAC, 1871: Jačke ili narodne pesme prostoga i neprostoga puka hrvatskoga po župah Šoprunskoj, Mošonjskoj i železnoj na Ugrih. Zagreb: Slovi Dragutina Albrechta.
Lino LEGIŠA, 1959: Zgodovina slovenskega slovstva II. Ljubljana: Slovenska Matica.
Lino LEGIŠA, 1938: Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav za Kranjsko Čbelico (1806–1828). Ljubljana: s. n.
Fran LEVEC, 1881: Štefan Modrinjak. Ljubljanski zvon 1/11, 706.
Ivan MACUN, 1883: Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. V Gradcu: založil in na svetlo dal pisatelj.
Krunoslav MATOŠEVIĆ, 2016: Idejni slojevi prosvjetiteljstva i kršćanstva u Relkovićevu Satiru. Obnovljeni Život. Časopis za filozofiju i religijske znanosti 71/4, 529–540.
Jože MLINARIČ, 1987: Župnije na slovenskem Štajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656–1774. Ljubljana: Teološka fakultata, Inštitut za zgodovino Cerkve.
Panonija. Wikipedia, 2024. https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%9F%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B0 (19. 3. 2024)
Hrvoje PETRIĆ, 2009: O požarima i urbanom okolišu slobodnih kraljevskih gradova Hrvatsko-slavonskog kraljestva u ranome novom vijeku (Varaždin, Križevci, Koprivnica, zagreb). Ekonomska i ekohistorija V/5, 158–191.
Luka PINTAR, 1904: Iz pozabljenih rokopisov. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. 235–239.
Pjesmarica Nikole Šafrana. Zagreb: Matica hrvatska, 2020.
Jože POGAČNIK, 1969: Zgodovina slovenskega slovstva II. Maribor: Obzorja.
Lahorka Plejić POJE in Jasmina LUKEC, 2020: Pjesmarica Nikole Šafrana. Zagreb: Matica Hrvatska.
Rudolf Gustav PUFF, 1853: Marburger Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselbe grenzenden Länder. Graz: Druck und Papier von A. Leykam’s Erben.
Bernard RAJH, 2002: Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. (Zora, 19). Maribor: Slavistično društvo.
Bernard RAJH, 1984: Severovzhodna Slovenija pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Časopis za zgodovino in narodopisje 55=20/1, 38–49.
Milan RATKOVIĆ, 1999: Predgovor. Izbor iz djela. Vinkovci: Riječ. 5–22.
Jakob RIGLER, 1968: Jezikovnokulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. Svet med Muro in Dravo. Maribor: Obzorja.
Matej SLEKOVEC, 1882: Vekivechna pobosznost naj svetesoga Sacramenta. Slovenski gospodar XVI, 290–291.
Anton SLODNJAK, 1968: Slovensko slovstvo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Juraj ŠČERBAČIĆ, 2021: Drnjanska pjesmarica (1687.). Zagreb, Drnje: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti.
Karel ŠTREKELJ, 2012: Zgodovina slovenskega slovstva I–II. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Karel ŠTREKELJ, 1908: Slovenske narodne pesmi IV. Ljubljana: Natisnila Učiteljska tiskarna.
Franjo ŠVELEC, 1974: Hrvatska književnost sedemnaestog stoljeća. Povijest hrvatske književnosti. Knjiga 3. Od renesanse do prosvjetiteljstva. Ur. Slavko Goldstein etc. Zagreb: Liber Mladost. 175–292.
Luka VIDMAR, 2010: Zoisova literarna republika. Vloga pisma v narodnih preporodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Stanko VRAZ, 1845: Gusle i tambura. Zlatni Prag: J. Pospišil.
Viktor VRBNJAK, 2006: Kulturni stiki med Varaždinom in slovenskim Podravjem. Zgodovinski zapisi 3/1, 52–57.
Ana Katarina ZRINSKA, 2015: Pjesmarica Ane Katarine Zrinske. Zagreb: Matica Hrvatska.
Ivan ZVONAR, 2023: Još jedna latinsko-kajkavska rukopisna pjesmarica s kraja 18. stoljeća. Kaj. Časopis za književnost, umjetnost, kulturu LVI/3–4, 21–54.
Ivan ZVONAR, 2015: Tri rukopisne pesmarice s Priloka. Prelog: Meridijani.
Ivan ZVONAR, 2001: Kajkavska svjetovna poezija od prvih tragova do Ignaca Kristijanovića. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 12–13, 245–259.
Ivan ZVONAR, 1996: Kajkavske rukopisne pjesmarice do hrvatskoga narodnog preporoda (Posebni otisak). Varaždin.
Ivan ZVONAR, 1995: »Protuletno drago vreme« ili barok u kajkavskoj lirici. Folklor i barok u Hrvatskoj. Zagreb: Hrvatsko društvo folklorista.
Ivan ZVONAR, 1993: Varaždinska pjesmarica I. Kaj. Časopis za književnost, umjetnost i kulturu 1, 21–44.
Vinko ŽGANEC, 1916: Hrvatske pučke popijevke iz Međimurja. Zagreb: Hrvatska tiskara d. d. u Zagrebu.
Objavljeno
2024-06-28
Kako citirati
Ditmajer N. (2024). Recepcija kajkavskega pesništva pri Štefanu Modrinjaku . Slavia Centralis, 17(1), 140–161. https://doi.org/10.18690/scn.17.1.140–161.2024
Rubrike
Articles
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.