The archetype of the Wise Old Man in modern Ukrainian prose: a diachronic perspective
Povzetek
Prispevek obravnava predstavitve arhetipa modrega starca v sodobni ukrajinski literaturi. Avtorji raziskujejo pomensko polje, ki ga arhetip ustvarja v svetopisemski tradiciji. V okviru jungovske teorije, mitopoetičnega in semiotičnega uvida ter postkolonialnih in spolnih študij so predstavljene značilnosti arhetipskih reprezentacij v ukrajinski literaturi od 20. do 21. stoletja. Ugotovitve kažejo, da predstave modrega starca utelešajo integracijo samozavedanja postkolonialnega subjekta. Prikazujejo ga kot dejavnik zgodovinskega spomina, ob tem pa tvorijo specifičen narativni center, ki povezuje različne dele resničnosti. Zaznana je povezanost arhetipskih funkcij z generično strukturo sodobne ukrajinske proze (mistični in pustolovski roman, družinska saga). Avtorji preučujejo pomensko polje, ki ga je arhetip ustvaril v svetopisemski tradiciji.
Prenosi
Literatura
Vern L. BENGSTON, Norella M. PUTNEY, Malcolm L. JOHNSON, 2005: The problem of theory in gerontology today. The Cambridge Handbook of Age and Ageing. Ed. Malcolm L. Johnson. Cambridge: Cambridge University Press. 3–20.
Chris GILLEARD, 2005: Cultural approaches to the ageing body. The Cambridge Handbook of Age and Ageing. Ed. Malcolm L. Johnson. Cambridge: Cambridge University Press. 156–164.
Roseann GIARRUSSO et al., 2005: Ageing parents and adult children: new perspectives on intergenerational relationships. The Cambridge Handbook of Age and Ageing. Ed. Malcolm L. Johnson. Cambridge: Cambridge University Press. 413–421.
Carl G. JUNG, 1968: The archetypes and the collective unconscious. Second edition. Tr. R. F. C. Hull. New York: Princeton University Press.
Сергей АВЕРИНЦЕВ, 1991: Мифы народов мира: Энциклопедия в 2-х т. Ред. С. А. Токарев. Москва: Сов. энциклопедия. Т. 1: А–К. 110–111.
Віра АГЕЄВА, 2004: Ґендерна літературна теорія і критика. Основи теорії ґендеру: навчальний посібник. Київ: Видавництво “К.І.С.”. 426–445.
– –, 2008: Жіночий простір: Феміністичний дискурс українського модернізму. Київ: Факт.
Тетяна БУРЕЙЧАК, 2014: Гегемонія чоловіків у пострадянській Україні: дискурси та практики. Перехресні стежки українського маскулінного дискурсу: Культура й література XIX – XXI століть. Ред. Аґнєшки Матусяк. Київ: LAURUS. 43–68.
Тамара ГУНДОРОВА, 2013: Транзитна культура: Симптоми постколоніальної травми. Київ: Грані-Т.
Володимир ЛИС, 2016: Століття Якова. Харків: Клуб сімейного дозвілля.
– –, 2013: Соло для Соломії. Харків: Клуб сімейного дозвілля.
– –, 2010: Графиня. Луцьк: ПВД “Твердиня”.
Елеазар МЕЛЕТИНСКИЙ, 2012: Поэтика мифа. Москва: Академический Проект.
– –, 2001: О происхождении литературно-мифологических сюжетных архетипов.
Литературные архетипы и универсалии. Москва: РГГУ. 73–149.
Анна МЕРЕЖИНСКАЯ, 2007: Русская постмодернистская литература: учебник.
Київ: ВПЦ “Київський університет”.
Франко НЕМБРИНИ, 2015: От отца к сыну. Беседы о рискованном деле воспитания. Київ: Дух і літера.
Карл Г. ЮНГ, 1994: Жизненный рубеж: Проблемы души нашего времени. Москва: Прогресс. 185–203.
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.