Emojiji u njemačkim i hrvatskim Facebook komentarima za vrijeme svjetskog nogometnog prvenstva 2018. godine

Marija Perić; Anita Pavić Pintarić

doi:10.18690/scn.14.1.48–63.2021

Marija Perić Univerza v Zadru
Anita Pavić Pintarić Univerza v Zadru

DOI: https://doi.org/10.18690/scn.14.1.48–63.2021

Ključne besede: emotikoni, nebesedno sporazumevanje, nogometni komentarji, nemščina, hrvaščina

Povzetek

V spletnem sporazumevanju se za nadomeščanje nebesednega sporazumevanja uporabljajo grafična in stilistična sredstva. V razpravi raziskujeva emotikone z vidika obraznih izrazov (prim. Wahyuni in Budi 2018: 194), ki se po svoji funkciji nanašajo na določeno sporazumevalno naravnanost, tj. na čustveno podkrepitev izražanja oz. pomoč pri rekonstrukciji sporazumevalnih okoliščin. Osredinjava se zlasti na možnosti podkrepitve čustvenega izražanja. Gradivo sestavljajo emotikoni, ki so se pojavljali v komentarjih na Facebooku med svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2018, in sicer v nemškem časopisu Bild ter hrvaškem časopisu 24 sata. S pomočjo evalvacijske teorije so primerjani emotikoni in njihova raba v hrvaščini ter nemščini.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Marija Perić, Univerza v Zadru

Zadar, Hrvaška. E-pošta: mperic5@unizd.hr

Anita Pavić Pintarić, Univerza v Zadru

Zadar, Hrvaška. E-pošta: apintari@unizd.hr

Literatura

Jannis K. ANDROUTSOPOULOS, 2003: Online Gemeinschaften und Sprachvariation.
Soziolinguistische Perspektiven auf Sprache im Internet. ZGL 31, 173–197.
Qiyu BAI, Qi DAN, Mu ZHE, Maokun YANG, 2019: A Systematic Review of Emoji: Current
Research and Future Perspectives. Frontiers in Psychology 10, 1–16.
Silvana BAMPA-LISTEŠ, 2010: Govor dobitnice druge nagrade, Silvane Bampa Listeš.
Jezik 58, Osvrti, 77–78.
Neil COHN, Jan ENGELEN, Joost SCHILPEROORD, 2019: The grammar of emoji?
Constraints on communicative pictorial sequencing. Cognitive Research: Principles and
Implications 4/33, 1–18.
David CRYSTAL, 2006: Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University
Press.
Christa DÜRSCHEID, 2018: Die personale Kommunikation im Internet – (k)ein Dialog?
Das Dialogische Prinzip – Aktualität über 100 Jahre. Ed. Emmanuel J. Bauer. Darmstadt:
Wissenschaftliche Buchgesellschaft. 29–53.
Christa DÜRSCHEID, 2020: Zeichen setzen im digitalen Schreiben. Register des Graphischen.
Variation, Interaktion und Reflexion in der digitalen Schriftlichkeit. Ed. Jannis
Androutsopoulos, Florian Busch. Berlin, Boston: de Gruyter.
Christa DÜRSCHEID, Christina Margrit SIEVER, 2017: Jenseits des Alphabets – Kommunikation
mit Emojis. ZGL 45/2, 256–285.
Christa DÜRSCHEID, Karina FRICK, 2016: Schreiben Digital. Wie das Internet unsere
Alltagskommunikation verändert. Stuttgart: Alfred Kröner Verlag.
Reinhard FIEHLER, 2010: Sprachliche Formen der Benennung und Beschreibung von Erleben
und Emotionen im Gespräch. Studia Germanistica 6. Acta Facultatis Philosophicae
Universitatis Ostraviensis. 19–30.
Blaženka FILIPAN-ŽIGNIĆ, 2012: O jeziku novih medija. Kvare li novi mediji suvremeni
jezik? Split: Matica hrvatska.
Amanda N. GESSELMAN, Vivian P. TA, Justin R. GARCIA, 2019: Worth a thousand
interpersonal words: Emoji as affective signals for relationship-oriented digital communication.
PloS 14/8. Pristupljeno 13.10.2019 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/
PMC6695182/#pone.0221297.ref017.
Sanda HAM, 2010: Dodijeljene Šreterove nagrade za najbolju novu riječ u 2010., Ispraznica,
osjećajnik, parkomat. Jezik 58, Osvrti, 73–75.
Martin HAASE, Michael HUBER, Alexander KRUMEICH, Georg REHM, 1997: Internetkommunikation
und Sprachwandel. Sprachwandel durch Computer. Ed. Rüdiger Weingarten.
Opladen: Westdeutscher Verlag. 51–85.
Susan C. HERRING, Ashley R. DAINAS, 2018: Receiver interpretations of emoji functions:
a gender perspective. Paper Presented at the 1st International Workshop on Emoji Understanding
and Applications in Social Media (Emoji 2018). Stanford. P ristupljeno 10.1.2019
http://ceur-ws.org/.
Sonja HINTZE, 2015: Emotionalitätsmarker in Kommentaren auf der PEGIDA-Facebook-
Seite. Pristupljeno 10.9.2018 https://www.mediensprache.net/networx/networx-71.pdf.
James R. MARTIN, Peter R. R. WHITE, 2005: The Language of Evaluation. Appraisal in
English. London: Palgrave Macmillan.
Konstanze MARX, Georg WEIDACHER, 2019: Internetlinguistik. Tübingen: narr Verlag.
Steffen PAPPERT, 2017: Zu kommunikativen Funktionen von Emojis in der WhatsApp-
Kommunikation. Empirische Erforschung internetbasierter Kommunikation. Ed. Michael
Beißwenger. Berlin, New York: de Gruyter. 175–211.
Milan PIŠL, 2012: Facebook und Emotionen. Emotionalität in deutschen und tschechischen
Medientexten. Ed. Lenka Vaňková et al. Ostrava: Universitas Ostraviensis. 177–195.
Marília PRADA, David L. RODRIGUES, Margarida V. GARRIDO, Diniz LOPES, Bernardo
CAVALHEIRO, Rui GASPAR, 2018: Motives, frequency and attitudes toward emoji and
emoticon use. Telematics Inform 35, 1925–1934.
Monica M. RIORDAN, 2017: Emojis as Tools for Emotion Work: Communicating Affect in
Text Messages. Journal of Language and Social Psychology, 1–19.
Monika SCHWARZ-FRIESEL, 2013: Sprache und Emotion. Tübingen, Basel: Francke.
Karianne SKOVHOLT, Anette GRØNNING, Anne KANKAANRANTA, 2014: The Communicative
Functions of Emoticons in Workplace E-Mails: :-)*. Journal of Computer-Mediated
Communication 19, 780–797.
Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2016: Okazionalizmi u hrvatskome jeziku interneta. Slavia
Centralis IX/1, 35–46.
Matthias THOME, 2000: Semiotische Aspekte computergebundener Kommunikation. Pristupljeno
1.9.2018 https://www.mediensprache.net/networx/networx-20.pdf.
Chad TOSSELL, Phillip KORTUM, Clayton SHEPARD, Laura H. BARG-WALKOW, Ahmad
RAHMATI, Lin ZHONG, 2012: A longitudinal study of emoticon use in text messaging
from smartphones. Computers in Human Behavior 28, 659–663.
Rinda WAHYUNI, Indra BUDI, 2018: Combining Linguistic, Semantic and Lexicon Feature
for Emoji Classification in Twitter Dataset. Procedia Computer Science 135, 194–201.