Ali je lahko ženska Kolumb? Nekateri vidiki preučevanja potopisov Alme Karlin

  • Anna Bodrova Saint Petersburg State University, Faculty of Philology
Keywords: Alma Karlin, travelogue, women’s travel, border

Abstract

CAN A WOMAN BE A COLUMBUS? SOME ASPECTS OF ALMA KARLIN'S TRAVELOGUES

The paper deals with some disputable aspects of Alma Karlin’s travelogues, which play an important role in her work. The genre characteristics of her travelogues, their literary topics and the autobiographical nature are considered. Particular attention is paid to both the goals of Alma Karlin’s journey and intentions of her travelogues. The basic focus is on the specifics of women’s travel and the phenomenon of the border, which is problematised not only by Karlin’s works, but also by their reception. The motif of horror, which is partly relevant to trivial literature, is also examined, and the female version of the archetype of the hero as discoverer, as is presented in the works of A. Karlin, is discussed.

Downloads

Download data is not yet available.

Author Biography

Anna Bodrova, Saint Petersburg State University, Faculty of Philology

Saint Petersburg, Russia. E-mail: a.bodrova@spbu.ru

References

Alma M. KARLIN, 1930: Einsame Weltreise. Minden in Westfalen-Berlin-Leipzig: Druck und Verlag von Wilhelm Köhler.
– –, 1996: Urok Južnega morja: tragedija neke žene. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
– –, 2006: Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
– –, 2006a: Doživeti svet. Usoda ženske. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
____________________________
Anna BODROVA, 2014: Meždu slavjanskim i germanskim: problema nacional’noj identičnosti v biografii i tvorčestve Al’my Karlin. Segmenty identičnosti v tvorčestve zarubežnyh slavjanskih pisatelej. Ur. M. Ju. Kotova. SPb: Izdatel’estvo SpbGU. 49–64.
– –, 2018: »Sama sem hodila kot belka skozi divjo deželo«: iskanje identitete v ustvarjanju in biografiji Alme M. Karlin. Dialogi 54/9, 35–47.
Silvija BOROVNIK, 2014: Alma Karlin – svojevrstna pisateljska osebnost. Slavia Centralis 7/1, 86–94.
– –, 2018: Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis 11/1, 11–32.
Rozi BRAJDOTTI (Rosi Braidotti), 2001: Putjom nomadizma. Žerebkin Sergej. Vvedenie v gendernye issledovanija. Č. 1: Hrestomatija. Harkov, Sankt-Peterburg. 137–163.
Kristina GEL’TS, 2010: Putešestvija vo vremja graždanskoj vojny. Beglye vzgljady. Novoe pročtenie russkih travelogov pervoj treti XX veka. Ur. Wolfgang Stephan Kissel. Moskva: NLO. 82–106.
Milan DEKLEVA, 2015: Telo iz črk: roman o Almi. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ottmar ETTE, 2001: Literatur in Bewegung. Raum und Dynamik grenzüberschreitenden Schreibens in Europa und Amerika. Göttingen: Verbrück Wissenschaft.
– –, 2005: ZwischenWeltenSchreiben. Literaturen ohne festen Wohnsitz. Berlin: Kadmos.
Klifford GIRC (Clifford Geertz), 2004: Interpretacija kul’tur. Moskva: Rossijskaja političeskaja énciklopedija.
Gabriele HABINGER, 2006: Frauen Reisen in die Fremde. Diskurse und Repräsentationen von reisenden Europäerinnen im 19. und beginnenden 20. Jahrhundert. Wien: Promedia.
Quintus HORATIUS FLACCUS: Perevody i materialy. Dostopno 23. 3. 2020 na http://www.horatius.ru/index.xps?2.330.
Maks HORKHAJMER, Teodor V. ADORNO (Max Horkheimer, Theodor W. Adorno), 1997: Dialektika prosveščenija. Filosofskie fragmenty. Moskva, Sankt-Peterburg: Medium-Juventa.
Nikolaj M. KARAMZIN, 1964: Izbrannie sočinenija v dvuh tomah. Tom pervyj. Moskva, Leningrad: Hudožestvennaja literatura.
Wolfgang Stephan KISSEL (ur.), 2010: Beglye vzgljady. Novoe pročtenie russkih travelogov pervoj treti XX veka. Moskva: NLO.
Julia KRISTEVA, 1990: Fremde sind wir uns selbst. Frankfurt a. M.: Suhrkamp.
Philippe LEJEUNE, 1975: Le pacte autobiographique. Paris: ed. Seuil.
Elena V. PAPILOVA, 2013: Hudožestvennaja imagologija: nemcy glazami russkih (na materiale literatury XIX v.). Avtoreferat dis. kand. filol. nauk. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj universtitet im. M. V. Lomonosova.
Urška PERENIČ, 2018: Alma Karlin – »dvopripadna« avtorica? Dialogi 54/9, 48–59.
Marija POČIVAVŠEK (ur.), 2009: Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje.
Marijan PUŠAVEC, Jakob KLEMENČIČ, 2015: Alma M. Karlin. Svetovljanka iz province. Življenjepis v stripu. Ljubljana: Forum.
Aleksandr S. PUŠKIN: Internet biblioteka Alekseja Komarova. Dostopno 23. 3. 2020 na https://ilibrary.ru/text/797/p.1/index.html.
Kerstin SCHLIEKER, 2003: Frauenreisen in den Orient zu Beginn des 20. Jahrhunderts: weibliche Strategien der Erfahrung und textuellen Vermittlung kultureller Fremde. Berlin: Verlag für Wissenschaft und Kultur.
Svetlana SLAPŠAK, 2010: Potovanje pred pisanjem: avtobiografija Alme Karlin. Sama: iz otroštva in mladosti. Celje: In lingua. 308–317.
Neva ŠLIBAR, 1998: Traveling, living, writing from and at the margins: Alma Maximiliana Karlin and her geobiographical books. Ur. Dagmar C. G. Lorenz. Transforming the center, eroding the margins: essays on ethnic and cultural boundaries in German-speaking countries. 115–127.
Barbara TRNOVEC, 2011: Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin. Celje: Pokrajinski muzej.
Valentin VODNIK: Moj spominik. Dostopno 23. 3. 2020 na https://sl.wikisource.org/wiki/Moj_spominik.
Virginia WOOLF, 1998: Lastna soba. Ljubljana: Založba /*cf
Published
2020-10-17
How to Cite
Bodrova A. (2020). Ali je lahko ženska Kolumb? Nekateri vidiki preučevanja potopisov Alme Karlin. Slavia Centralis, 13(1), 153–164. https://doi.org/10.18690/scn.13.1.153–164.2020
Section
Articles