The Local Speech of Three Bistricas in Prekmurje
Keywords:
dialectology, Prekmurje dialect, speeches of Dólinsko along the Mura, Pannonian dialect group, phonetics, morphology, words, uninhabitedarea names
Abstract
The local speech of three Bistricas – Gornja, Srednja and Dolnja – is classified as the southern variant (or dialect variant of Dólinsko) of the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group, but in some respects, it is closer to the speeches of Prlekija and Medžimurje dialects than to the neighbouring speeches of Dólinsko. The material-supported paper deals with those phonological, morphological, and verbal phenomena in the local speech of the three Bistricas, which are distinctive in relation to nearby local speeches and which linguists have too often generalized to the entire Prekmurje dialect. A list of uninhabited-area names of Gornja, Srednja and Dolnja Bistrica has also been added.
Downloads
Download data is not yet available.
References
SI_PIŠK/0001/001/007/00017, 1940: Mnenje dr. Ramovš Franca o poimenovanju krajev Murska Sobota, Puconci, Kuzma, Vučja Gomila, Črenšovci in Trije mlini (Trimlini). Fond: Sresko načelstvo Murska Sobota. Škatla 19, ovoj 72.
Đuro BLAŽEKA, 2007: Odnos međimurskog dijalekta i susjednih slovenskih dijalekata. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 18, 151–166.
Valerija DRAVEC, 2009: Kuharska leksika v Turnišču. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marc L. GREENBERG, 1989: Ágosti Pávelˈs Prekmurje Slovene grammar. Slavistična revija 37/1, 353–364.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
Marc L. GREENBERG, 2005: Dialect Variation along the Mura. Croatica et Slavica Iadertina I, 107–123.
Mojca HORVAT, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 55). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 235–256.
Mojca HORVAT, 2015: Rodilniška oblika panonskih, štajerskih in belokranjskih krajevnih imen na -ci, -ovci/-evci, -inci (tip Beltinci – iz Beltinec/Beltincev). Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC. 199–209.
Nina HORVAT, 2021: Jezikovne značilnosti zgodb Marije Hren s poudarkom na opisu glasovja. Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo. 8–10.
Marija HREN, 2021: Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo.
Tjaša JAKOP, 2007: Razlikovanje glagolskih oblik po spolu v sedanjiku dvojine greve. Slavistična revija 55/4, 601–613.
Tjaša JAKOP, 2017: Prleško-medžimurski jezikovni stik. Hrvatski dijalektološki zbornik 21, 147–161.
Tjaša JAKOP, 2021: Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909). Traditiones 50/2, 79–93.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Damir JOSIPOVIČ, 2012: Prekmurje in prekmurščina. Anali PAZU 2/2, 92–102.
Klemen KLINAR, Jožica ŠKOFIC, Matej ŠEKLI, Martina PIKO-RUSTIA, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013. Jesenice: Gornjesavski muzej.
Rudolf KOLARIČ, 1955: Slovenska narečja na Štajerskem. Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor: Založba Obzorja. 54–60.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99.
Jožef KOŠIČ, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo: izbor del. Ur. Marija Bajzek. Budimpešta.
Fran KOVAČIČ, 1920/21: Vengust J., Seznamek prekmurskih občin. Časopis za zgodovino in narodopisje 16/1, 53–54.
Mojca KUMIN HORVAT, 2010: Izoglose v prekmurskem narečju: regionalna geolingvistika. Slavia Centralis 3/2, 87–108.
Mojca KUMIN HORVAT, 2022: Regional geolinguistics – case study of Prekmurje dialect. Annales 32/2, 277–294.
Franc KUZMIČ: Prekmursko muzejsko društvo. Pomurski muzej Murska Sobota https://mojsvet.com/muzej/pages/posts/prekmursko-muzejsko-drutvo-46.php (30. 6. 2023).
Števan KÜHAR, 1913: Národno blágo vogskij Slovncof. Časopis za zgodovino in narodopisje 10, 1–37.
Władysław LUBAŚ, 1969: Očetnoimenska krajevna imena z obrazili -ci, -ovci, -inci v slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 14/3, 72–74.
Viktor MAJDIČ, 2002: Imena vasi in mest v Sloveniji. Jezik in slovstvo 8/2, 81–92.
Jožica NARAT, 2004: Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 74–82.
Avgust PAVEL, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia.
Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. (Zora, 100). Ur. Marko Jesenšek. Prev. Marija Bajzek Lukač. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Matic PAVLIČ, Artur STEPANOV, Penka STATEVA, 2023: Raba dvojine glede na stavčno funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjih. Slavia Centralis 16/1, 17–34.
Renata PUCKO, 2015: Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Tadeja PUCKO, 2012: Poljedelsko izrazje v Renkovcih. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Milena SALAJ, 2003: Poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
Vera SMOLE, 2018: Raziskanost narečne slovenščine: obstoječe in potrebno. Slavia Centralis 11/2, 224–232.
Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC.
Marko SNOJ, 2015: Slovenski etimološki slovar. Elektronski vir. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski--etimoloski-slovar (30. 6. 2023).
Matej ŠEKLI, 2013: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik 9, 3–53.
Splošni pregled dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma, 1939. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Hotimir TIVADAR, Klaudija SEDAR, Valentina NOVAK idr., 2022: Prekmurščina, kinč predragi: živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Silvo TORKAR, 2008: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov. Slavistična revija 56/2, 17–29.
Natalija ULČNIK, 2010: Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne. Slavia Centralis 3/2, 125–137.
Regina UTROŠA, 1983: Opis govora Gornje Bistrice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. [T395, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU].
Jernej VENGUST, 1919: Seznamek prekmurskih občin (krajev): z označbo pošte in zemljevidom. Radgona.
Ivan ZELKO, 1972: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Razprave. Dissertationes VII/5.
Zinka ZORKO, 1997: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. 107–122.
Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. (Zora, 6.) Maribor: Slavistično društvo.
Zinka ZORKO, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 47–68.
Branko ŽUNEC, 2002: Z disertacijo do preimenovanja: Črenšovci: Koren imena kraja izhaja iz drevesa črensa, torej bi morali biti Črensovci. Večer 58/179 (6. avg. 2002), 17.
Branko ŽUNEC, 2007: Črenšovci so pravzaprav Črensovci: v dvesto let stari prekmurski župniji poteka med 8. in 15. septembrom že osmi teden duhovnosti in kulture. Večer 63/211 (13. sep. 2007), 24.
Đuro BLAŽEKA, 2007: Odnos međimurskog dijalekta i susjednih slovenskih dijalekata. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 18, 151–166.
Valerija DRAVEC, 2009: Kuharska leksika v Turnišču. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marc L. GREENBERG, 1989: Ágosti Pávelˈs Prekmurje Slovene grammar. Slavistična revija 37/1, 353–364.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
Marc L. GREENBERG, 2005: Dialect Variation along the Mura. Croatica et Slavica Iadertina I, 107–123.
Mojca HORVAT, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 55). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 235–256.
Mojca HORVAT, 2015: Rodilniška oblika panonskih, štajerskih in belokranjskih krajevnih imen na -ci, -ovci/-evci, -inci (tip Beltinci – iz Beltinec/Beltincev). Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC. 199–209.
Nina HORVAT, 2021: Jezikovne značilnosti zgodb Marije Hren s poudarkom na opisu glasovja. Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo. 8–10.
Marija HREN, 2021: Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo.
Tjaša JAKOP, 2007: Razlikovanje glagolskih oblik po spolu v sedanjiku dvojine greve. Slavistična revija 55/4, 601–613.
Tjaša JAKOP, 2017: Prleško-medžimurski jezikovni stik. Hrvatski dijalektološki zbornik 21, 147–161.
Tjaša JAKOP, 2021: Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909). Traditiones 50/2, 79–93.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Damir JOSIPOVIČ, 2012: Prekmurje in prekmurščina. Anali PAZU 2/2, 92–102.
Klemen KLINAR, Jožica ŠKOFIC, Matej ŠEKLI, Martina PIKO-RUSTIA, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013. Jesenice: Gornjesavski muzej.
Rudolf KOLARIČ, 1955: Slovenska narečja na Štajerskem. Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor: Založba Obzorja. 54–60.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99.
Jožef KOŠIČ, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo: izbor del. Ur. Marija Bajzek. Budimpešta.
Fran KOVAČIČ, 1920/21: Vengust J., Seznamek prekmurskih občin. Časopis za zgodovino in narodopisje 16/1, 53–54.
Mojca KUMIN HORVAT, 2010: Izoglose v prekmurskem narečju: regionalna geolingvistika. Slavia Centralis 3/2, 87–108.
Mojca KUMIN HORVAT, 2022: Regional geolinguistics – case study of Prekmurje dialect. Annales 32/2, 277–294.
Franc KUZMIČ: Prekmursko muzejsko društvo. Pomurski muzej Murska Sobota https://mojsvet.com/muzej/pages/posts/prekmursko-muzejsko-drutvo-46.php (30. 6. 2023).
Števan KÜHAR, 1913: Národno blágo vogskij Slovncof. Časopis za zgodovino in narodopisje 10, 1–37.
Władysław LUBAŚ, 1969: Očetnoimenska krajevna imena z obrazili -ci, -ovci, -inci v slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 14/3, 72–74.
Viktor MAJDIČ, 2002: Imena vasi in mest v Sloveniji. Jezik in slovstvo 8/2, 81–92.
Jožica NARAT, 2004: Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 74–82.
Avgust PAVEL, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia.
Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. (Zora, 100). Ur. Marko Jesenšek. Prev. Marija Bajzek Lukač. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Matic PAVLIČ, Artur STEPANOV, Penka STATEVA, 2023: Raba dvojine glede na stavčno funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjih. Slavia Centralis 16/1, 17–34.
Renata PUCKO, 2015: Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Tadeja PUCKO, 2012: Poljedelsko izrazje v Renkovcih. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Milena SALAJ, 2003: Poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
Vera SMOLE, 2018: Raziskanost narečne slovenščine: obstoječe in potrebno. Slavia Centralis 11/2, 224–232.
Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC.
Marko SNOJ, 2015: Slovenski etimološki slovar. Elektronski vir. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski--etimoloski-slovar (30. 6. 2023).
Matej ŠEKLI, 2013: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik 9, 3–53.
Splošni pregled dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma, 1939. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Hotimir TIVADAR, Klaudija SEDAR, Valentina NOVAK idr., 2022: Prekmurščina, kinč predragi: živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Silvo TORKAR, 2008: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov. Slavistična revija 56/2, 17–29.
Natalija ULČNIK, 2010: Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne. Slavia Centralis 3/2, 125–137.
Regina UTROŠA, 1983: Opis govora Gornje Bistrice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. [T395, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU].
Jernej VENGUST, 1919: Seznamek prekmurskih občin (krajev): z označbo pošte in zemljevidom. Radgona.
Ivan ZELKO, 1972: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Razprave. Dissertationes VII/5.
Zinka ZORKO, 1997: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. 107–122.
Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. (Zora, 6.) Maribor: Slavistično društvo.
Zinka ZORKO, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 47–68.
Branko ŽUNEC, 2002: Z disertacijo do preimenovanja: Črenšovci: Koren imena kraja izhaja iz drevesa črensa, torej bi morali biti Črensovci. Večer 58/179 (6. avg. 2002), 17.
Branko ŽUNEC, 2007: Črenšovci so pravzaprav Črensovci: v dvesto let stari prekmurski župniji poteka med 8. in 15. septembrom že osmi teden duhovnosti in kulture. Večer 63/211 (13. sep. 2007), 24.
Published
2023-12-29
How to Cite
Zver N. (2023). The Local Speech of Three Bistricas in Prekmurje. Slavia Centralis, 16(2), 66-90. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.66-90.2023
Section
Articles
Copyright (c) 2023 University of Maribor Press
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License.
Copyrights
Authors of accepted manuscripts will retain copyright in their work, but will assign to Slavia Centralis the permanent right to electronically distribute their article. Authors may republish their work (in print and/or electronic format) as long as they acknowledge Slavia Centralis as the original publisher. Authors may also share the published version on their own websites, departmental webpages, or institutional repositories.
Plagiarism Policy
Slavia Centralis is a non-commercial, open access, electronic research journal. As such it pledges to uphold certain ethical principles regarding confidentiality, originality and intellectual fair play. Slavia Centralis takes copyright infringement and plagiarism very seriously and all submissions may be checked with duplication detection software.
Authors must:
- Ensure that all work submitted is original, fully referenced and that all authors are represented accurately. The submission must be exclusive and not under consideration elsewhere.
- Obtain all permissions from copyright owners for 3rd party material (e.g. quotations, illustrations, tables, etc.).
There are no fees associated with publishing in the journal.