Konstrukcija ženskog identiteta u poeziji Tina Ujevića

  • Miodarka Tepavčević Univerza v Črni gori, Filološka fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.2.58–69.2019
Ključne besede: Tin Ujević, hrvaška literatura, ženska identiteta, ljubezen

Povzetek

Nova prebiranja Ujevićevih besedil so omogočila analizo strukture jezikovnega diskurza o ženski in tudi analizo lingvističnih izrazov vrednostnih stališč o njej. V članku se avtorica posveti analizi ženske identitete, ki v kontekstu širšega diskurza osvetli številne podrobnosti Ujevićevih pogledov na ženske. S tem delom želimo izpostaviti pomembnost in vlogo ženske v njegovi poeziji in odstreti še en del njegove zapuščine. Od njegovih zgodnjih pesniških zbirk in rim do bolečih verzov in zrelih od so Ujevićeva dela prežeta z vilami in drugimi mitološkimi boginjami, ljubljenimi in nedosanjanimi ženskami, ki s svojo močjo vseprisotnosti skupaj ustvarijo glas ženske. Definiranje tega harmoničnega zvoka številnih žensk se kaže kot neobhodni del naracije in nosilec sporočila poezije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Miodarka Tepavčević, Univerza v Črni gori, Filološka fakulteta

Nikšić, Črna gora. E-pošta: migat@t-com.me

Literatura

Tin UJEVIĆ, 1963–1966: Sabrana djela (sv. I‒XVII). Ur. Dragutin Tadijanović. Zagreb: Znanje.
‒ ‒, 1957: Odabrane pjesme. Ur. Gvido Tartalja. Beograd: Prosveta.
______________________
Dragomir GAJEVIĆ, 1988: Tin Ujević u jugoslovenskoj književnoj kritici. Zagreb: Grafički zavod Hrvatske.
Ivana DRENJANČEVIĆ, 2018: Ujevićeva Kolajna tekstualnih dugova. Književna smotra 189/3, 25–34.
Sang Hun KIM, 2016: Odjeci kultura Dalekog istoka u djelu Tina Ujevića. Književna smotra 48/1, 103–110.
Milivoje MARKOVIĆ, 1962: Zaverenik bola i lepote. Uvod u razmišljanja o poeziji Tina Ujevića. Putevi 5, 15‒24.
Ljubisav MILOSAVLJEVIĆ, S. Valerija KLEM, 2008: Žene koje su menjale svet. Novi Sad: MK Panonia.
Vlatko PAVLETIĆ, 1959: Evokacija pred spomen-pločom Tina Ujevića. Izraz 11–12, 405‒415.
– –, 1964: Srpski i hrvatski pisci XX veka. Beograd: Prosveta.
Mirko PETI, 1981: O jeziku Ujevićeva pjesništva. Croatica: prinosi proučavanju hrvatske književnosti 11/12, 219–246.
Ante SELAK, 1992: Pjesmom pjesniku (metodski ogledi o Ujevićevoj poeziji). Zagreb: Školske novine.
Ante STAMAĆ, 2004: Tin Ujević o stanju duha dvadesetih godina. Dani hrvatskoga kazališta 30/1, 75‒84.
Zoran STARČEVIĆ, 1998: Lingvističko vrednovanje žene i struktura diskursa u poslovici i reklami. Srpski jezik 3, 409–425.
Ljiljana ŠARIĆ, 2007: Modernistička jezična svijest u Ujevićevom stvaralaštvu. Zadar: Croatica et Slavica Iadertina.
– –, 2006: Modernistički aspekti Ujevićević proznih zapisa: Montparnasse. Fluminensia 18/2, 133‒158.
Drago ŠIMUNDŽA, 1982: Odrazi vjere i nevjere u hrvatskoj književnosti: Tin Ujević – vječno traženje Boga. Crkva u svijetu 17/3, 240–276.
Stjepko TEŽAK, 1981: Otkloni od književnojezičke norme u pjesničkom jeziku Tina Ujevića. Croatica: prinosi proučavanju hrvatske književnosti 11/12, 293–305.
Novo TOMIĆ, 1981: Apsulutna žena u poeziji Tina Ujevića. Osvrt na Kolajnu, Lelek sebra i Pjesničke proze. Croatica: prinosi proučavanju hrvatske književnosti 11/12, 307–321.
Pavle ZORIĆ, 1962: Kritički eseji. Titograd: Grafički zavod.
Objavljeno
2020-11-07
Kako citirati
Tepavčević M. (2020). Konstrukcija ženskog identiteta u poeziji Tina Ujevića. Slavia Centralis, 12(2), 58–69. https://doi.org/10.18690/scn.12.2.58–69.2019
Številka
Letn. 12 Št. 2 (2019)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.