Poskus širjenja protestantizma med gradiščanskimi Hrvati: pesmarici iz leta 1609 in 1611
Povzetek
Prispevek obravnava okoliščine nastajanja prvih dveh protestantskih pesmaric v hrvaškem jeziku na današnjem avstrijskem Gradiščanskem, Duševne pesne 1609 in 1611, ki vsebujeta prevode nemških, latinskih, madžarskih in morda slovenskih protestantskih cerkvenih pesmi. Njun avtor Grgur Mekinić je bil z namenom širjenja nove vere povabljen kot protestantski pastor v Sveti Križ (Deutschkreuz/Keresztur), vendar njegova prizadevanja niso žela uspehov, ker so Hrvatje večinoma vztrajali pri katoličanstvu. Jezik pesmi je hrvaško čakavsko narečje, in sicer ikavsko-ekavski dialekt, ki se še danes govori na Gradiščanskem, obstajajo pa tudi drugi jezikovni vplivi. Pesmarici nista začetek gradiščanskohrvaške književnosti, ker sta bili prepovedani in sta nato popolnoma utonili v pozabo.
Prenosi
Literatura
Nikola BENČIĆ, 1995: Razvoj vjerskog života. Povijest i kultura Gradišćanskih Hrvata. Ur. Ivan Kampuš. Zagreb: Nakladni zavod Globus. 199–232.
Johann DOBROVICH, 1963: Volk an der Grenze – Schicksal und Auftrag. Zur Geschichte der burgenländischen Kroaten. Eisenstadt: Burgenländisches Landesarchiv. (Burgenländische Forschungen, 47).
Ivan DOBROVIĆ, 1955: Naši Hrvati u dobi reformacije i prva stoljeta u novoj domovini. Beč. (Knjiga XIX. Hrvatskoga nakladnoga društva).
László HADROVICS, 1987: Seit wann wird der kajkavische Dialekt »hrvatski jezik« genannt? Dona slavica Aenipontana. In honorem Herbert Schelesniker. Ur. Darinka Völkl in
Christine Engel. München: Trofenik. (Beiträge zur Kenntnis Südosteuropas und des Nahen Orients, 40). 33–39.
Josip HAMM, 1963: Čakavski imperfekt. Zbornik u čast Stjepana Ivšića. Ur. Mate Hraste, Ljudevit Jonke in Milan Ratković. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. 113–122.
Alojz JEMBRIH, 1990: Grgur Pythiraeus-Mekinić i njegove pjesmarice (1609. i 1611.). Duševne pesne … Grgura Mekinića. 1–77. Gregorius Pythiraeus-Mekinić und seine geistliche[n] Gesangbücher. Ur. Alojz Jembrih. Zagreb: Kršćanska sadašnjost. 79–111.
– –, 1993: Postilla iz 1568. za Gradišćanske Hrvate. Antun Dalmatin/Stipan Konzul, Postilla 1568, Ratisbona M.D.LXVIII. Ur. Alojz Jembrih idr. Pazin: Istarsko književno društvo Juraj Dobrila idr. 18–59.
Grgur MEKINIĆ, 1609: Dusevne peszne psalmi ter hvale vzdania diachke, od bogaboiechih vchenih mvsi V nimskom i nikoliko vugerſzkom Iaziku ſpraune, a ſzada pak VHeruatczki iazik preobernvte po Gerguru Pythiraeuſu alit Heruatczki Mekinichiu Pri S. Kriſi kol Soprona Plebanuſu. Stampane pri Sz. Krisi po Imre Farkaſu u letu 1609. [Ponatis: Zagreb: Kršćanska sadašnjost, 1990].
– –, 1611: DRVGE KNIIGE DVSSEVNIH PESZSZAN, PSALMOV, Hymnuſſeu, ter huale uzdania diachak vzetih iz Sz. Piſzma, iz zgouora Sz Otacz, iz molitau mudrih knijſnikou, lipo
szpraune i popiſzane po GERGVRV PYTHIRAEVSſu, alit Heruaczki Mekinichiu, pri Sz. Kriſi koll Soprona Plebanuſſu. STAMPANE PRI SZ. KRIſi, kako perue, tako i oue, na vlaſchiem ſztroſsku, u letu Chriſtuſſeuom 1611. [Ponatis: Zagreb: Kršćanska sadašnjost, 1990].
Gerhard NEWEKLOWSKY, 1978: Die kroatischen Dialekte des Burgenlandes und der angrenzenden Gebiete. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften. (Schriften der Balkankommission, Linguistische Abteilung, 25).
Maks PLETERŠNIK, 1894/95: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Jože RAJHMAN, 1986: Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana: SAZU. (Korespondence pomembnih Slovencev, 7).
Mirko RUPEL, 1965: Primus Truber. Leben und Werk des slowenischen Reformators. Deutsche Übersetzung und Bearbeitung von Balduin Saria. München: Südosteuropa-Gesellschaft. (Südosteuropa-Schriften, 5).
Marijan SMOLIK, 1969: Grgur Mekinić in njegovi pesmarici 1609 in 1611. Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta 5/XL, 246–272.
Ivan ŠKAFAR, 1969: Gergur Mekinić Pythiraeus, hrvatski protestantski pisatelj, in začetki slovstva pri Gradiščanskih Hrvatih. Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta 5/XL, 273–295.
Katharina TYRAN, 2010: Das Klingenbacher handschriftliche Fragment. Eine Analyse des ältesten bekannten Schrift- und Sprachdenkmales der Burgenländischen Kroaten. Trajštof/Trausdorf: Znanstveni institut Gradišćanskih Hrvatov. (Biblioteka Gradišćanskohrvatske studije, 6).
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.