Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvoju – dileme in izzivi

  • Živa Jakšić Ivačič Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije
  • Barbara Kadunc Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije
  • Špela Mlakar Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije
  • Špela Schmid Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.11.2.263–275.2018
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju

Povzetek

Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Živa Jakšić Ivačič, Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: ziva.jaksic@gmail.com

Barbara Kadunc, Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: cnudak@gmail.com

Špela Mlakar, Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: spelaa.mlakar@gmail.com

Špela Schmid, Študentska sekcija Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: spela.manca@gmail.com

Literatura

Greet FREYHOFF idr., 1998: Make it Simple. Dostopno 12. 7. 2018 na http://digitalcommons.ilr.cornell.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1271&context=gladnetcollect.
Dragica HARAMIJA, Janja BATIČ, 2016: Celostno branje slikanic kot izhodišče za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Jezik in slovstvo 61/1, 35–45, 119–120.
– –, 2017: Lahko branje. Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo: ob 80-letnici Jožeta Lipnika. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba. (Zora, 119). 296–314.
Dragica HARAMIJA idr., 2017: Lahko branje: končno poročilo. Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem: študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Informacije za vse. b. d. Dostopno 12. 7. 2018 na http://www.zveza-sozitje.si/modules/uploader/uploads/news/files_news/INFORMACIJE.pdf.
International Federation of Library Associations and Instituions, 2010: Guidelines for easy-to-read materials. Dostopno 12. 7. 2018 na https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/
professional-report/120.pdf
Tijana MANDIĆ, 1998: Komunikologija: psihologija komunikacije. Ljubljana: Glotta Nova.
Sabina PETEK, Nataša HITER RAVNJAK, 2017: Lahko branje za vse. BRALNA pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Veronika ROT, 2018: Pogovor z vodjo projekta in direktorico zavoda Risa Tatjano Knapp. Dostopno 12. 7. 2018 na https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/999.
Cveto URŠIČ idr., 2015: Vodnik po pravicah invalidov. Dostopno 12. 7. 2018 na http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/invalidi_vzv/Vodnik_po_pravicah_invalidov.pdf.
Tomaž VEC, 2005: Komunikacija – umevanje sporazuma. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Nika VIZJAK, 2016: Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami: magistrsko delo. Maribor.
Nina VOLČANJK, 2018: Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju npr. u knjige v lahkem branju: magistrsko delo. Maribor.
Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP). Ur. l. RS, št. 41/83. Dostopno 12. 7. 2018 na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1866.
Zakon o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in izbirnega protokola h konvenciji o pravicah invalidov /mkpi/. Ur. l. RS, št. 37 (15. 4. 2008). Dostopno 12. 7. 2018 na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/86045.
Zoran SMILJANIĆ, 2011: Ilustrirana ustava Republike Slovenije (v stripu). Dostopno 12. 7. 2018 na http://www.us-rs.si/strip/.
Objavljeno
2020-11-04
Kako citirati
Jakšić Ivačič Živa, Kadunc B., Mlakar Špela, & Schmid Špela. (2020). Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvoju – dileme in izzivi. Slavia Centralis, 11(2), 263–275. https://doi.org/10.18690/scn.11.2.263–275.2018
Številka
Letn. 11 Št. 2 (2018)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence Creative Commons ATTRIBUTION-NONCOMMERCIAL 4.0 INTERNATIONAL (CC BY-NC). https://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/  

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.