Stanje raziskav o proznih delih sodobnih slovenskih pisateljic
Povzetek
Članek prinaša vpogled v sodobnejše stanje raziskav na področju proznih del sodobnih slovenskih pisateljic. Na Slovenskem so tovrstne raziskave v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami (npr. Nemčijo, Anglijo in Francijo) začele nastajati razmeroma pozno. Interes za t. i. žensko pisavo pa je vedno bolj izrazit. Dela sodobnih slovenskih pisateljic so postala raziskovalno zanimiva, kar dokazujejo številne znanstvene monografije, članki, literarne kritike, recenzije, nenazadnje pa tudi diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije.
Prenosi
Literatura
Silvija BOROVNIK, 1991: Ženske letijo v nebo. Ob romanu Filio ni doma. Literatura 3/13, 57–61.
– –, 1994: Ženski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
– –, 1994a: Maja Novak in kriminalka oživljena. Sodobnost 42/8–9, 745–752.
– –, 1995: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač.
– –, 1997: Sodobna slovenska ženska literatura, s posebnim ozirom na nekatera najnovejša dela v devetdesetih letih (Berte Bojetu, Maje Novak). Ženska v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. (SSJLK, 33). 83–100.
– –, 2001: Pripovedna proza. Slovenska književnost III. Ur. Jože Pogačnik. Ljubljana: DZS. 145–201.
– –, 2003: Sodobne slovenske romanopiske. Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. (Obdobja, 21). 99–108.
– –, 2003a: Romani sodobnih slovenskih pisateljic. Slavistična revija 51/3, 285–299.
– –, 2007: Razbijanje stereotipov v prozi Suzane Tratnik. Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. (SSJLK, 43). 78–85.
– –, 2010: Podobe tujosti v delih nekaterih sodobnih slovenskih prozaistk. Sodobna slovenska književnost (1980–2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete (Obdobja, 29). 33–40.
– –, 2012: Književne študije. O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
– –, 2013: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ljubljana: Študentska založba.
– –, 2013a: Značilnosti krajše proze slovenskih književnic. Slavia Centralis 1/6, 59–69.
– –, 2016: Literarno-jezikovna polifonija in jezikovni prestop v literaturi Brine Svit. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (SSJLK, 52). 38–45.
– –, 2017: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Barbara BURGER MANSUTTI, 2016: Motiv družine v sodobni slovenski ženstveni kratki prozi (2002–2012). Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Milena KERNDL, 2009: Funkcija avtobiografskega v delih sodobnih slovenskih romanopisk. Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
– –, 2018: Med resničnostjo in fikcijo. Avtobiografsko v delih sodobnih slovenskih pisateljic. Murska Sobota: BoMa.
Nika KRAVOS, 2018: Reprezentacije nosečnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih avtoric po letu 1970. Magistrsko delo. Nova Gorica: Fakulteta za humanistiko.
Vanesa MATAJC, 2016: Vidiki »drugosti« v romanih Gabriele Babnik in v teoretskem kontekstu postkolonialnosti. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (SSJLK, 52). 54–60.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2005: Feministične literarnovedne raziskave – tukaj in zdaj. Jezik in slovstvo 50/3–4, 87–95.
Katja MIHURKO PONIŽ in Megi ROŽIČ, 2015: Izgradnja ženske identitete v dialogu z zgodovino: Krese, Pirjevec, Wolf. Primerjalna književnost 38/3, 209–227.
Mateja PEZDIRC BARTOL, 2003: Odnos med materjo in hčerjo v sodobnem slovenskem romanu. Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. (Obdobja, 21). 139–148.
Martina POTISK, 2014: Lepovidovstvo v romanih Gabriele Babnik Koža iz bombaža in Sušna doba. Jezik in slovstvo 59/4, 67–77.
Patricija ROŠKER, 2020: Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej. Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Jasmina SPAHALIĆ, 2015: Lik umetnice, migrantke v romanih Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer. Magistrsko delo. Nova Gorica: Fakulteta za humanistiko.
Ana ŠELA in Silvija BOROVNIK, 2018: Ženski liki sodobnih slovenskih pisateljic v izbranih zgodovinskih romanih. Studia Historica Slovenica 18/2, 557–585.
Tina VIDALI, 2017: Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti. Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Janja VOLLMAIER LUBEJ, 2013: Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric. Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta.
– –, 2013a: Motivno-tematska razčlemba polja umetnosti v literarnih delih sodobnih koroških pisateljic. Philological Studies 2, 234–248.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 1998: Žensko in ptičje. Literatura žensk in antiutopičnost ptičjega sveta v književnosti Berte Bojetu. Literatura 10/85–86, 132–157.
– –, 1998a: Na literarnem otoku Berte Bojetu. Jezik in slovstvo 43/7–8, 315–330.
– –, 2000: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.