Prizadevanje ženskih likov za ohranjanje nacionalne identitete v izbranih romanih sodobnih slovenskih pisateljic
Povzetek
V članku se ukvarjam z značilnostmi ženskih likov v štirih izbranih romanih sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli po letu 2000: Saga o kovčku (2003) Nedeljke Pirjevec, Burjin čas (2009) Vilme Purič, Da me je strah? (2012) Maruše Krese in Češnje, bele in rdeče (2015) Tanje Tuma. Uvodoma predstavim teoretična dognanja o identiteti, nacionalni in etnični identiteti, na podlagi katerih analiziram dela. Osvetljeni so tudi vloga slovenske literature pri oblikovanju narodne zavesti, vprašanje identitete spola in tradicija vojne proze v književnosti slovenskih pisateljic. Obravnavani romani z vojno tematiko prikazujejo močne ženske like, ki se borijo za ohranjanje nacionalne identitete z namenom, da bi premagali okupatorje.
Prenosi
Literatura
Silvija BOROVNIK, 2007: Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder. Jezik in slovstvo 52/5, 53–62.
– –, 2019: Reformacija v zgodovinskem romanu Ilke Vašte Gričarji. Slavia Centralis 12/1, 345–354.
Roberta L. COLES, 2002: War and the Contest over National Identity. The Sociological Review 50/4, 1–32.
Lucija ČOK, 2008: Premagati meje, ki jih nosimo v sebi. Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU. Ur. Vesna Mikolič in Krištof Jacek Kozak. Koper: Univerza na Primor skem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales. 65–71.
Stane GRANDA, 2022: Rojstvo političnega slovenstva glede na jezik in teritorij. Kolek tivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: slovenski pogledi. Ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC. 405–435.
Igor GRDINA, 1999: Od rodoljuba z dežele do meščana. Ljubljana: Studia humanitatis.
Marko JUVAN, 2003: Stil in identiteta. Jezik in slovstvo 48/5, 3–18.
Stane JUŽNIČ, 1993: Identiteta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Marija MERCINA, 2009: O avtorici, romanu in bralcu. Vilma Purič, Burjin čas: Spremni esej. Trst: Mladika. 179–187.
Katja MIHURKO PONIŽ in Megi ROŽIČ, 2015: Izgradnja ženske identitete v dialogu z zgodovino: Krese, Pirjevec, Wolf. Primerjalna književnost 38/3, 209–227.
Mirjana NASTRAN ULE, 2000: Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Renato PODBERSIČ, 2022: Judje v Julijski krajini – med lojalnostjo in odrinjenostjo. Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: slovenski pogledi. Ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC. 637–656.
Denis PONIŽ, 2003: Z ljubeznijo prežarjeni spomin. Nedeljka Pirjevec, Saga o kovčku: Spremna beseda. Ljubljana: Nova revija. 353–375.
Marcello POTOCCO, 2011: (Janko Kos in) problem narodnih identifikacij. Primerjalna književnost 34/3, 127–138.
Anthony D. SMITH, 2005: Nacionalizem. Teorija, ideologija, zgodovina. Ljubljana: Krtina.
Marko SNOJ, 2022: Slovanski jezik v vzhodnih Alpah na prelomu prvega in drugega tisočletja, slovenščina in Slovenci. Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: slovenski pogledi. Ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC. 11–25.
Ksenija VIDMAR HORVAT, 2013: Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
− −, 2014: Ženske na poti, ženske napoti: migrantke v slovenski nacionalni imaginaciji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
− −, 2021: Revizije spola: študije o ženski v postnacionalni družbi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Tomo VIRK, 2008: Zakaj je književnost pomembna? Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Ur. Boža Krakar Vogel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. (Obdobja, 25). 3–13.
Jože VOGRINC, 2003: Čemu »nacionalna identiteta« in »nacionalni interes« v kulturni politiki? Nacionalna identiteta in kultura. Ur. Neda Pagon in Mitja Čepič. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo. 37–51.
Nira YUVAL-DAVIS, 2009: Spol in nacija. Ljubljana: Sophia.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2013: Etika partizanov v sodobnem slovenskem romanu. Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. (SSJLK, 49). 46–53.
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.