Uvajalna sredstva pregovorov z južnoslovansko nacionalno oznako v korpusu starejše in sodobne slovenščine
Povzetek
V prispevku so osvetljena uvajalna sredstva pregovorov, ki vsebujejo nacionalno oznako južnoslovanskega jezikovnega prostora, npr. slovenski pregovor, kot pravi hrvaški pregovor, srbski pregovor pravi, po znanem bosanskem pregovoru. Gradivo, ki je zajeto iz korpusa starejših in sodobnih besedil (IMP, Gigafida), je analizirano in primerjano na ravni oblike, položaja, metajezikovnih oznak in sporočilnosti, preverjen pa je tudi način vključevanja tujejezičnih enot v besedilo. Ob splošnih funkcijah uvajalnih sredstev so izpostavljene tudi posebne funkcije, vezane na rabo opazovanih nacionalnih oznak.
Prenosi
Literatura
Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno 20. 12. 2019 na https://fran.si/.
Polona GANTAR, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: Korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gigafida. Korpus besedil. Dostopno 20. 12. 2019 na www.gigafida.net.
IMP: Jezikovni viri starejše slovenščine IMP. Dostopno 20. 12. 2019 na: http://nl.ijs.si/imp/.
Marko JESENŠEK, 2018: Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu. Slavia Centralis 11/2, 105–118.
Vida JESENŠEK, 2007: Pregovori med preteklostjo in prihodnostjo. Besedje slovenskega jezika. Zora 50. Ur. Jožica Čeh, Marko Jesenšek, Bernard Rajh. Maribor: Slavistično društvo Maribor. 276–290.
– –, 2019: Zur Syntagmatic von Sprichwörtern aus funktional-pragmatischer Sicht. Abstracts. Wrocław. 8. (Članek je v tisku.)
Mihaela KOLETNIK, Tina ŠABEC, 2017: Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru. Slavia Centralis 10/1, 40–60.
Erika KRŽIŠNIK, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33–47.
Alja LIPAVIC OŠTIR, Anja VASILJEVIČ, Mihaela KOLETNIK, 2014: Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika. Slavia Centralis 7/1, 48–72.
Matej METERC, 2016: Izrazi za stavčne frazeme v slovenskem govornem in raziskovalnem prostoru skozi čas. Prostor in čas v frazeologiji. Ur. Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin. Ljubljana: FF. 181–190.
– –, 2017: Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
– –, 2019a: Vpliv starosti na poznanost pregovorov, rekov in sorodnih paremij ter na paremiološko kompetenco slovenskih govorcev. Frazeologija, učenje i poučavanje. Ur. Željka Macan. Rijeka. 209–221.
– –, 2019b: Analiza rabe paremioloških uvajalnih sredstev v parlamentarnih razpravah iz korpusa SiParl. Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 38). 135–141.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2007: Družina v slovenskih pregovorih in frazemih. Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Ur. Erika Kržišnik, Wolfgang Eismann. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 251–266.
Natalija ULČNIK, 2011: Pregovori v procesu spreminjanja. Slavistika v regijah – Maribor. Ur. Boža Krakar Vogel. Maribor: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 22. 63–68.
– –, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. Slavia Centralis 8/1, 105–118.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.